Namen je, da bi bile v ta pomemben strateški dokument čim bolj vključene vsebine o pravici vseh, da smo varni pred diskriminacijo in da imamo enake možnosti tudi na področju vzgoje in izobraževanja.
Zagovornik je delovni skupini med drugim priporočil, naj bo besedilo programa vzgoje in izobraževanja skladno tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo. »Kot strateško ukrepanje proti diskriminaciji pa naj bo predvideno tudi poučevanje šolajočih in usposabljanje pedagoškega osebja o varstvu pred diskriminacijo,« je zapisal Zagovornik.
Dijaki s posebnimi potrebami diskriminirani pri opravljanju mature
Delovno skupino je seznanil tudi z več svojimi priporočili za izboljšanje varstva pred diskriminacijo na področju izobraževanja. Zagovornik je na podlagi ugotovljene diskriminacije MVI in Državnemu izpitnemu centru priporočil, naj se dijakom s posebnimi potrebami na pisnih izpitih pri maturi omogoči uporabo modre folije, če jo potrebujejo zaradi svojega zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. Zanje je po Pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami že predvidena možnost uporabe označevalca besedila. Zagovornik je priporočil, naj se to tolmači tako, da bo pri opravljanju mature omogočena tudi uporaba prozornih barvnih folij. Zagovornik je še ugotovil, da so lahko otroci s posebnimi potrebami, ki pri pouku potrebujejo pomoč spremljevalca, prav zaradi neustreznosti spremljevalcev prikrajšani tudi pri izobraževanju. "Za zasedbo delovnega mesta spremljevalca je zahtevani pogoj samo zaključena srednja šola, čeprav delo terja specifična znanja. Možno je tudi, da se otrok in spremljevalec ne ujameta. V takih primerih možnost zamenjave ni predvidena, kar otroku lahko povzroči nepopravljive posledice," je zapisal in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) priporočil dopolnitev Pravilnika o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami, da bi otrokom s posebnimi potrebami zagotovili enake možnosti pri pouku in šolskih dejavnostih.
Nedostopnost srednjih šol in drugih objektov v javni rabi
Delovno skupino je seznanil z ugotovitvami o nedostopnosti srednjih šol in drugih objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi. Zagovornik je v posebnem poročilu Nedostopnost objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi na podlagi ocen anketirancev ugotovil, da prostori, ki bi morali biti enako dostopni vsem prebivalcem, za ljudi z invalidnostmi večinoma niso. Tudi obeti niso dobri. Od organov ali ustanov, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja, je Zagovornik prejel 731 v celoti izpolnjenih anket od 1226 naslovnikov. Anketiranci so ocenili, da 37 odstotkov objektov v njihovi pristojnosti glede na določila Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) nima gradbenih prilagoditev, tehničnih več kot polovica (56 odstotkov), prilagoditev z zvočnimi ali svetlobnimi indikatorji ter pisnimi informacijami pa ne zagotavlja 89 odstotkov ustanov ali več. S področja vzgoje in izobraževanja na podlagi ocene anketirancev, ki so v celoti izpolnili anketo, ne bo imelo gradbenih prilagoditev do zakonsko določenega roka, ki je 11. decembra 2025, 33 odstotkov objektov, tehničnih ne bo imela slaba polovica (46 odstotkov), prilagoditev z zvočnimi ali svetlobnimi indikatorji ter pisnimi informacijami pa ne bo imelo približno dve tretjini (66 odstotkov) ali več objektov. V poročilu je Zagovornik izdal več priporočil za izboljšanje stanja.
Slabši položaj gluhih v izobraževalnem sistemu
Zagovornik je opozoril, da so osebe z gluhoto pri uresničevanju pravice do izobrazbe v slabšem položaju. "To izhaja tudi iz podatkov o izobraženosti: leta 2011 je imel
le 1 odstotek gluhih visokošolsko izobrazbo, med vsemi prebivalci Slovenije pa je bilo
visokošolsko izobraženih 17 odstotkov prebivalcev," je zapisal Zagovornik. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je priporočil, naj vsem gluhim omogoči, da se naučijo slovenskega znakovnega jezika, zagotovi enakovredne standarde izobraževanj gluhih in pravico do tolmača razširi tako, da bodo učenci in dijaki storitev prejeli v obsegu, kot jo potrebujejo. Spomnil pa je tudi na sprejetje ukrepov za otroke iz romske skupnosti in na opozorila, da so v Sloveniji romski otroci v nesorazmerno visokem deležu vpisani v šole za otroke s posebnimi potrebami, kar spodbuja diskriminacijo in izključenost.
V priporočilih je opozoril tudi na to, da bi bilo treba v programu vzgoje in izobraževanja upoštevati tudi mednarodnopravne obveznosti Slovenije kot podpisnice več mednarodnih pogodb, denimo Mednarodne konvencije o pravicah invalidov.
