Vodja programskega sklopa Terminal 12 Aleš Šteger je med mnogimi dogodki izpostavil predstavo Konjenikova pot gledališča s konji iz Versaillesa, ki bo v Stari dvorani SNG Maribor uprizorjena 12., 13., in 14. junija.
Vodja programskega sklopa Terminal 12 Aleš Šteger je med mnogimi dogodki izpostavil predstavo Konjenikova pot gledališča s konji iz Versaillesa, ki bo v Stari dvorani SNG Maribor uprizorjena 12., 13., in 14. junija. "Zelo redko v Sloveniji dobimo na ogled kako tujo umetniško in tehnično izjemno zahtevne gledališko produkcijo, primerljivo tej. Gre za predstavo, v kateri nastopa 32 lucitancev. To je rasa konj, ki jo je Bartabas, veliki gledališki mag francoskega teatra in obenem avtor predstave, izbral med drugim tudi zavoljo posebega leska njihove dlake v soju reflektorjev. Gre za izjemno predstavo, namenjeno najširši publiki, dogodek na meji med gledališčem, spektaklom in cirkusom," je spektakel opisal Šteger. Foto: Zavod Maribor 2012

Ne ustvarjamo projekta ali dogodka, niti spektakla ali performensa. Snujemo niti vzajemnosti, solidarnosti in odgovornega državljanstva v času in svetu, ki zavrača humanizem.

dr. Marta Gregorčič, vodja sklopa Urbane brazde
MARŠ
"Če sklop ŽnD po eni plati sam deluje kot medijski eksperiment, se po drugi tudi projektno združuje z medijskimi ustanovami kot so radio MARŠ v projektu MARŠ na Zemljo!, radio Maribor v etnografsko obarvanem projektu Žive legende ali pa z lokalnimi televizijskimi postajami kot so RTS Maribor, Tv As, Vaš Kanal ali PeTV v mrežnem projektu Kultura na dlani," je nekatere Življenje na dotik opisal vodja tega spletnega programskega sklopa Aleš Čar. Foto: Zavod Maribor 2012
Urbani vrt
"V dobrem letu dni smo militantni raziskovalci uspeli vzpostaviti skupnost pridelovalcev sezonske, žive in lokalno pridelane hrane, ki oskrbuje izobraževalne institucije na Teznem, za kar smo se povezali v Zadrugo dobrina; prek sedemdeset vrtičkarjev gradi prvi primer skupnostnega urbanega vrta v Sloveniji, katerega otvoritve bo 9. junija 2012 v Borovi vasi, varuhi semen in podporniki semenske knjižnice pa spletajo mrežo, ki oskrbuje zadrugo in skupnostne vrtove, predvsem pa ohranja in obnavlja biodiverziteto kulturnih rastlin Podravja in Pomurja, ki so tik pred izumrtjem," nekatere pomembnejše projekte orisuje vodja programskega sklopa Urbane brazde Marta Gregorčič. Foto: Zavod Maribor 2012
Nemci v Mariboru
Boris Cizej, vodja programskega sklopa Ključi mesta, opozarja na razstavo Nemci in Maribor, ki bo med drugim predstavljala tudi dogajanje v mestu in posamične dogodke ter izpostavljala ustvarjalne posameznike in vsakdanje življenjske prakse. Namen razstave bo gledalca spodbuditi k razmisleku o tem, ali je bilo mariborsko prebivalstvo od sredine 19. do sredine 20. stoletja res na vseh ravneh življenja ločeno na dve nacionalni skupini. Foto: Zavod Maribor 2012

Vodje posameznih programskih sklopov EPK smo zato povprašali, katere med mnogimi projekti in dogodki bi izpostavili sami. Štirje osrednji sklopi EPK - Terminal 12, Življenje na dotik, Urbane brazde in Ključi mesta – so konceptualno in vsebinsko zelo različni, najboljši vpogled v pestro kulturno dogajanje, ki bo zaznamovalo prihajajoče leto, pa imajo morda ravno njihovi vodje.

Blažena meditativnost Hornove
"Terminal 12 je programski sklop EPK, ki prinaša večje, mednarodno prepoznavne produkcije," je sklop Terminal 12, ki bo verjetno najbolj odmeven, na kratko predstavil njegov vodja, pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik Aleš Šteger. Izpostavil je dva dogodka - predstavo Konjenikova pot gledališča s

konji iz Versaillesa in razstavo Rebecce Horn.

"Nemško umetnico Rebecco Horn vsi zelo dobro poznamo. Spomnim se izjemnega vtisa, ki je pred kakimi 15 leti name naredila instalacija razpadajočega klavirja, nameščenega na stropu galerije Tate Britain v Londonu. V Umetnostni galeriji Maribor bomo videli pregled njenega ustvarjanja in dodatek, del razstave, ki ga bo Rebecca kuratirala z deli njenih nekdanjih študentov, nekatera od njih bodo nastala prav za Maribor 2012. Rebecca združuje izjemno prefinjenost in zgodovinsko kriičnost. Ped časom sem si ogledal njen zasebi muzej v Bad Königu, kjer ima umetnica delavnice in center za umetnosti v prenovljenih prostorih nekdanje tovarne žvečilnih gumijev, ki je nekoč pripadala njenim staršem. Razstava se zaključuje s prostorom za meditacijo," je razstavo, ki se bo v sklopu projekta Dvanajst v Mariboru odprla 27. septembra, in dodal: "Prepričan sem, da bo blažena meditativnost prežela tudi segmente njene mariborske razstave, tako kot je bilo lani v Sao Paolu, kjer si je njeno retrospektivo ogledalo blizu četrt milijona obiskovalcev."

Splet lokalno in evropsko
Za spletno življenjem Evropske prestolnice kulture je v programskem sklopu Življenje na dotik (ŽnD) zadolžen njegov vodja Aleš Čar, ki se je uveljavil kot pisatelj, urednik in prevajalec. "V enem svojih člankov je priznani srbski avtor Dragan Velikić o spletnem portalu programskega sklopa Življenje na dotik zapisal: 'Fenomen slovenskega sajta na začetku 21. stoletja bi poimenoval mariborske fantazije.' S temi besedami je zajel bistveno in osnovno poslanstvo sklopa, ki orje virtualno ledino med osema medijskega eksperimenta in evropskega kulturnega projekta," je Čar s pomočjo misli srbskega kolega opisal Življenje na dotik.

"Prvi paradni konj sklopa je mednarodna rubrika besedilnih prispevkov raznovrstnih piscev, ki se gibljejo v razponu od eminentnih do alternativnih in v razgibano branje ponujajo svoje poglede in razmišljanja o okoliščinah, v katerih živijo. Njihovi referenčni pogledi sestavljajo pisano sliko evropskega družbenega konglomerata eksistencialnih stališč, definiranih s strahovi, stiskami, trpljenjem, pomanjkanjem ter drugimi alternativnimi stanji, ki so jih preživeli," razlaga Čar in med pisci izpostavlja mlado in drzno Čarno Popovič, pronicljivo Ano Ristović, radovedno in odločno Jasmino Topić, skrivnostnega Igorja Marojevića, merodajno Mirjano Djurdjević in razmišljujočega Dragana Velikića.

Sklop ŽnD se spušča tudi v lokalne mariborske sfere, saj daje v rubriki Mapiranje Maribora prostor mnenjskim, kritično-analitičnim člankom, ki jih prispevajo referenčne osebnosti štajerske regije, sodelavci sklopa pa ustvarjajo tudi samostojno video produkcijo, ki jim po Čarovih besedah "omogoča konceptualno visoko-kreativno raven gibljive slike, gverilske intervencije v prostoru in vedno pozitivno vzdušje".
Konkretna oživitev mesta z Urbanimi brazdami
Specifike sklopa Urbane brazde je vodja, socoiologinja dr. Marta Gregorčič, opisala z besedami: "Urbane brazde so proces izgradnje skupnosti, vzpostavitev nove družbenosti prek alternativnih povezovanj in avtonomne produkcije. Ne ustvarjamo projekta ali dogodka, niti spektakla ali performensa. Snujemo niti vzajemnosti, solidarnosti in odgovornega državljanstva v času in svetu, ki zavrača humanizem." Gregorčičeva pravi, da z različnimi trajnostnimi praksami, ki jih snujejo, zelo konkretno in neposredno razvijajo revitalizacijo mesta, ponovno osvetljujejo kulturno dediščino in branijo humanizem, ki ga je kapitalizem poskušal pokopati.

"Na Poljanah, kjer živi revno in socialno ogrožene družine Romov in drugih etničnih manjšinskih skupnosti z etnomobilom gradimo skupnost, predvsem pa bodrimo ženske in prek ustvarjalnih delavnic izobražujemo otroke, z obsežnim romskim slovarjem in literarnim delom romske avtorice pa se vzpostavljajo pogoji artkuliranja romske skupnosti. Za nič kišta z digitalnim opismenjevanjem in teach-in delavnicami v samskih domovih ter integracijski hiši vzpostavlja povezovanje beguncev, prebežnikov in delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, katerih kultura in delo niso bili ovrednoteni znotraj širše družbe, njihovo dostojanstvo pa je bilo in je še naprej teptano," je nekatere od projektov sklopa opisala Gregorčičeva in dodala, da bodo vse aktivnosti Urbanih brazd predstavljene na otvoritvi Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) med 16. in 23. novembrom 2012.

Kakšna je bila vloga Nemcev v Mariboru?
Programski sklop Ključi mesta bo z več kot sto projekti - razstavami, uličnimi dogodki, projekcijami, koncerti, postavitvami in predstavami, skušal pognati svežo kri v mestno jedro in spremeniti mestni utrip s programskimi, arhitekturnimi in vsebinskimi posegi. "Kultura je lahko generator sprememb. To je vizija in podlaga za delo vseh sodelujočih pri EPK, Ključi mesta pa se še posebej ukvarjamo z reanimacijo mestnega središča," je sporočil vodja sklopa Boris Cizej.

Med dogodki posebej opozarja na razstavo Nemci v Mariboru v razstavišču v nekdanji Veliki kavarni na Glavnem trgu 1, ki osvetljuje v podzavesti Mariborčanov prisotno, a nikoli natančneje predstavljeno vlogo Nemcev v Mariboru. Razstava poudarja dejstvo, da so bili Nemci od časa oblikovanja nacionalnih zavesti do konca druge svetovne vojne eden od pomembnih akterjev razvoja mesta in da so bili zaradi gospodarske in politične moči mestotvorni element, ki ga ni mogoče in tudi ne potrebno spregledati. Na razstavi, ki jo bodo odprli 02. marca, bodo prikazali proces oblikovanja dveh nacionalnih skupnosti v Mariboru ter osvetlili prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem političnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v različnih časovnih obdobjih in v različnih zgodovinskih kontekstih.

Ne ustvarjamo projekta ali dogodka, niti spektakla ali performensa. Snujemo niti vzajemnosti, solidarnosti in odgovornega državljanstva v času in svetu, ki zavrača humanizem.

dr. Marta Gregorčič, vodja sklopa Urbane brazde