Strokovnjaki, ki podpirajo uporabo, že vrsto let izpostavljajo pozitivne učinke konoplje na zdravje posameznikov. Foto: EPA
Strokovnjaki, ki podpirajo uporabo, že vrsto let izpostavljajo pozitivne učinke konoplje na zdravje posameznikov. Foto: EPA

Vprašanje o legalizaciji konoplje se že vrsto let pojavlja v različnih državah sveta. V preteklih letih so uporabo konoplje za rekreativno uporabo dovolili v 21 zvezdnih državah ZDA. Aprila je v Nemčiji začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Legalizirana je tudi na Nizozemskem, v Kanadi in na Malti.

Kako delujeta THC in CBD?

Strokovnjaki, ki podpirajo uporabo, že vrsto let opozarjajo na pozitivne učinke konoplje na zdravje posameznikov.

Tako je organski kemik Raphael Mechoulam že leta 1963 dokazal, da človeško telo ne le proizvaja lastnih kanabinoidov, temveč ima vzpostavljen celoten endokanabinoidni sistem. Kot piše na spletni strani Mednarodnega inštituta za kanabinoide (ICANNE), je sistem sestavljen iz endokanabinoidov, kanabinoidnih receptorjev in encimov. Dobro raziskana sta dva endokanabinoida: anandamid, ki je analog THC-ja, in 2-arahidonoilglicerol, ki je analog CBD-ja, vendar jih je v našem telesu nedvomno še več vrst. Odkrita sta tudi dva receptorja: CB1 in CB2 – z različno distribucijo po telesu. Receptorja CB1 je največ v osrednjem živčnem sistemu, medtem ko je receptor CB2 bolj enakomerno razporejen po telesu. Encimi, ki sodelujejo v tem sistemu, pa skrbijo za pravilno nastajanje in razgradnjo kanabinoidov ter tako omogočijo optimalno delovanje endokanabinoidnega sistema, še piše na spletni strani inštituta.

Kljub različnim farmakološkim učinkom imata CBD in THC podobno kemijsko strukturo. Oba vsebujeta 21 ogljikovih atomov, 30 vodikovih atomov in 2 kisikova atoma. Vendar pa je razlika med CBD-jem in THC-jem posledica majhne razlike v razporeditvi atomov, so zapisali na spletni strani Healthline.

CBD poveča dostopnost endokanabinoidov v sistemu. Poleg tega je v izdelkih, ki vsebujejo CBD, velik del antioksidantov. Raziskave so pokazale, da so določeni antioksidanti v CBD-ju močnejši od vitaminov E in C v smislu fiziološke funkcije, kar preprečuje razvoj različnih bolezni v telesu. "CBD po drugi strani ni psihoaktiven, modulira pa omenjene učinke THC-ja. Z vplivom na receptorje CB2, ki so večinoma na celicah imunskega sistema in sodelujejo pri vnetnem odzivu, CBD blaži z vnetjem povezano bolečino in spastičnost, vpliva pa tudi na slabost in epilepsijo. Poleg naravnih kanabinoidov poznamo še sintetične, ki imajo zaradi tesnejše vezave na receptorje pogosto precej izrazitejše farmakološke učinke in s tem večji potencial za zastrupitve," je zapisal biolog in specialist družinske medicine Luka Kristanc v Novicah Europa Donna.

THC se veže zlasti na receptorje CB1, ki so v osrednjem živčevju, s čimer zmanjša slabost, izboljša apetit in spanec ter zmanjšuje bolečino in občutek strahu.

Dr. Luka Kristanc

Več študij je pokazalo zdravilne učinke tako na fizično kot psihično stanje posameznikov

Znanstveniki so opravili več študij, povezanih s pozitivnimi vplivi uporabe konoplje na različna bolezenska stanja. Dokazani so antipsihotični, antidepresivni in protibolečinski učinki. Blaži tesnobnost, ima protivnetni učinek ter zavira rast in širjenje rakavih celic.

Študija, izvedena leta 2006, je pokazala, da uporaba konoplje zmanjša nastanek sladkorne bolezni. CBD namreč pomaga telesu pretvoriti belo maščobo v rjavo maščobo, ki zmanjšuje telesno težo in spodbuja normalno presnovo sladkorja in proizvodnjo inzulina.

Sorodna novica Paragi: 80 odstotkov Slovencev že podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene

Redni uporabniki konoplje imajo nižji indeks telesne teže, manjši obseg pasu ter manj zdravstvenih težav, povezanih s čezmerno telesno težo. Študija, ki je bila leta 2011 objavljena v zdravstveni reviji American Journal of Epidemiology, je vključevala 52.000 posameznikov; rezultati pa so pokazali, da je stopnja debelosti približno 33 odstotkov manj pogosta pri uporabnikih konoplje kot pri tistih, ki konoplje niso uporabljali.

Študija, ki je bila izvedena leta 2004 na 4700 moških in ženskah, je pokazala, da imajo redni uporabniki konoplje občutno višjo raven dobrega holesterola (HDL-C) v krvi in občutno manjšo raven slabega holesterola (LDL-C). Vedno več pa je tudi študij, ki so pokazale, da igra endokanabinoidni sistem, ki ga spodbuja pogosta uporaba CBD-ja, pomembno vlogo pri zmanjševanju aterogeneze, to je motnja arterijske stene, ki vodi do ateroskleroze.

Kanabinoidi lahko povečajo gostoto kosti (proces, pri katerem se star kostni material nadomesti z novim tkivom) tudi do 10 odstotkov vsako leto. Gre za neposredno posledico blokiranja vrste encimov, ki v telesu uničujejo naravne spojine za gradnjo kosti.

Za vsakodnevno nego kože se priporoča tudi konopljina kozmetika. Predvsem so z njo zadovoljni uporabniki, ki se spopadajo z aknami in mastno kožo, na drugi strani pa tisti, ki imajo suho in razdraženo kožo. Kozmetika, ki vsebuje CBD, namreč pomaga pri uravnavanju izločanja sebuma – pri aknah je tega preveč, pri suhi koži pa premalo.

Zagovorniki pravijo, da je CBD ključna sestavina preventive za zdravje telesa. Ravno zaradi odkritja ECS-ja je konoplja za zdravstveno uporabo primerna, saj ECS delno uravnava velik del bolezenskih stanj v telesu.

Dve referendumski vprašanji

"Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?"

in

"Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"

95,9 odstotka sledenih rakavih bolnikov je ob uporabi konoplje poročalo o izboljšanju njihovega stanja

Na spletni strani National Library of Medicine je objavljena analiza raziskave, v kateri so analizirali podatke, ki so se redno zbirali v okviru programa 2970 bolnikov z rakom, zdravljenih z medicinsko konopljo med letoma 2015 in 2017. Med njimi je bilo 20,7 odstotka bolnikov z rakom dojk, 13,6 odstotka bolnikov z rakom na pljučih, 8,1 odstotka posameznikov z rakom na trebušni slinavki, 7,9 odstotka bolnikov s kolorektalnim rakom in 51,2 odstotka bolnikov z diagnozo raka v četrtem stadiju. Po šestih mesecih sledenja sta umrla 902 bolnika (24,9 odstotka), 682 (18,8 odstotka) pa jih je prenehalo zdravljenje z medicinsko konopljo. Od preostalih je na anketna vprašanja odgovorilo 1211 bolnikov (60,6 odstotka); od teh pa jih je 95,9 odstotka poročalo o izboljšanju stanja, 45 bolnikov (3,7 odstotka) ni opazilo nobenih sprememb, štirje bolniki (0,3 odstotka) pa so poročali poslabšanju stanja.

"Znanstveniki izhajajo iz ugotovitev številnih predkliničnih študij, v katerih so na celičnih kulturah in živalskih modelih pri različnih tipih tumorjev (med drugim na gliomih, nekaterih limfomih, raku debelega črevesa in danke, raku dojk, raku prostate in malignem melanomu) dokazali protitumorsko delovanje. Študije so pokazale, da mnoge rakave celice izražajo kanabinoidne receptorje in da kanabinoidi z vezavo nanje lahko sprožijo njihovo odmrtje ter preprečujejo razrast žilja in metastaziranje," še piše Kristanc v Novicah Europa Donna.

Kot je pred leti v intervjuju za MMC povedal odvetnik Gašper Friškovec, medicinska konoplja pri nas trenutno pravnoformalno ni definirana in niti ne obstaja. Na področju EU-ja so medtem do neke mere urejena zdravila iz kanabinoidov in dostop do teh zdravil je mogoč tudi v Sloveniji, težava pa se pri nas pojavlja v praksi. Uredba o razvrstitvi prepovedanih mamil oziroma seznam k tej uredbi ima namreč na koncu določbo, da se zdravila iz konoplje lahko predpisujejo v skladu z zakonom o zdravilih, zakonom o lekarniški dejavnosti ter smernicami in pravili, ki veljajo za njihovo predpisovanje.

"Tukaj nastane težava, da v Sloveniji teh smernic nimamo, razen za obravnavo terminalno bolnih rakavih bolnikov in zato po stališču naše Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke predpisovanje konoplje oziroma zdravil iz konoplje za druga bolezenska stanja ni dopustno," je pojasnil. "Te smernice medtem obstajajo v drugih državah s primerljivo ravnijo zdravstvenih storitev, kar kaže, da so razširitve smernic mogoče tudi v Sloveniji," je prepričan Friškovec.

Po legalizaciji bi se lahko odprle številne nove možnosti zaposlitve

Iz ekonomskega vidika bi legalizacije konoplje imela velik vpliv na ekonomijo v Sloveniji, so prepričani zagovorniki. Povišali bi se prihodki od davkov v državni proračun, odprle bi se številne nove možnosti zaposlitve v agronomiji in storitvenih dejavnostih ter znižali stroški, povezani s sodišči in policijo. Upadla bi tudi raven kriminala in zastrupitev s toksičnimi substancami, ki se, kot poročajo iz ekipe, ki organizira Marihuana Marš, včasih pojavijo v konoplji, kupljeni na črnem trgu.

Sorodna novica "Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč v njenem celostnem razumevanju"

Prepoved konoplje tako povzroča izgubo izjemno perspektivne gospodarske dejavnosti in izgubo davčnih ter trošarinskih prihodkov, so prepričani zagovorniki legalizacije.
Po legalizaciji konoplje v nekaterih zvezdnih državah ZDA se je državni proračun v letu 2019 povečal za 1,7 milijarde dolarjev, dve leti pozneje pa za 3,7 milijarde dolarjev na račun davčnih in trošarinskih prihodkov konoplje, navajajo primer iz tujine.

Konoplja je sicer rastlina, ki se lahko uporablja tudi za proizvodnjo tkanin in vrvi, za semena in olja v prehrani, izolacijo v gradbeništvu in proizvodnjo papirja.

Konoplja je poznana kot zdravilna rastlina že več kot štiri tisoč let

Po trenutno znanih podatkih je pred več kot štirimi tisočletji prvič konopljo za namene zdravljenja uporabil oče kitajske medicine Šenong. Uporabo konoplje in njene terapevtske indikacije so opisovali Asirci, stari Egipčani, stari Grki in pozneje tudi Rimljani. Pojavljala se je pri številnih verskih obredih, v posvetnem življenju pa je bila uporabljena predvsem za zdravljenje vnetij in blaženje bolečin.

V zahodnem svetu je dobila večjo vlogo šele v devetnajstem stoletju. Sprva so jo začeli uporabljati višji sloji, zlasti v medicinske namene. Pozneje pa je uporabo konoplje spodrinilo odkritje analgetikov in pomirjeval.