Južna Afrika Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Foto: Reuters
Južna Afrika Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Foto: Reuters

Izraelski genocid v Gazi je dosegel novo in grozljivo stopnjo, so na zaslišanju na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) sporočili predstavniki Južne Afrike. Sodišče so pozvali, naj Izraelu odredi ustavitev ofenzive v Rafi na skrajnem jugu Gaze in zagotovitev dostave človekoljubne pomoči v enklavo.

Južna Afrika je na ICJ na začetku meseca vložila prošnjo za začasne ukrepe zaradi izraelskega vdora v Rafo. V njej je sodišče pozvala, naj Izraelu odredi, da se takoj umakne iz mesta in konča vojaško ofenzivo. Zahtevala je tudi, da ICJ Izraelu odredi sprejetje učinkovitih ukrepov za omogočanje neovirane dostave humanitarne pomoči v Gazo.

Sorodna novica Izrael vdrl v begunsko taborišče Džabalija. Galant napovedal vojaške okrepitve v Gazi.

Po besedah predstavnika Južne Afrike Vusimuzija Madonsele so takrat upali, da se bodo genocidna dejanja Izraela v Gazi ustavila. "Namesto tega se je izraelski genocid hitro nadaljeval in pravkar dosegel novo in grozljivo stopnjo," je dejal. Operacija v Rafi je "zadnji korak k uničenju Gaze in palestinskega prebivalstva", pa je na sodišču povedal odvetnik Južne Afrike Vaughan Lowe.

Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Ergan je v sredo za vojaški radio dejal, da zaradi kratkega roka, ki ga je sodišče določilo za zaslišanje, ni imel časa za zadostne priprave, in dodal, da je to "zgovoren znak".

Umetno povzročena lakota

Izraelska vojaška kampanja je prizadela na desettisoče otrok in žensk, uničila civilno infrastrukturo in povzročila lakoto, je dejal južnoafriški odvetnik Tembeka Ngcukaitobi. "Od vsega začetka je bil izraelski namen uničiti Palestince in jih izbrisati z obličja zemlje. Rafa je zadnji korak," je dejal.

Južnoafriški odvetnik Max du Plessis je dejal, da so izraelska varna območja "kruto sprevračanje", saj so bili ljudje pogosto preveč lačni, da bi lahko pobegnili. Tiste, ki so bili pri močeh in so lahko zapustili zavetišča, so včasih napadle izraelske sile. "Na teh humanitarnih območjih ni nič humanitarnega," je dejal. "Izraelski genocid nad Palestinci se nadaljuje z vojaškimi napadi in umetno povzročeno lakoto."

Namestnik izraelskega generalnega tožilca za mednarodne zadeve Gilad Noam in Tamar Kaplan Tourgeman z izraelskega ministrstva za zunanje zadeve na Mednarodnem sodišču v Haagu (ICJ). Foto: Reuters
Namestnik izraelskega generalnega tožilca za mednarodne zadeve Gilad Noam in Tamar Kaplan Tourgeman z izraelskega ministrstva za zunanje zadeve na Mednarodnem sodišču v Haagu (ICJ). Foto: Reuters

Izrael bo odgovore predstavil v petek

Današnje zaslišanje je del postopka v okviru tožbe, ki jo je Južna Afrika na ICJ vložila konec lanskega leta. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.

ICJ je januarja Izraelu naložil sprejetje takojšnjih ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazi. Ni pa mu sodišče odredilo tudi končanja vojaškega posredovanja v Gazi. Južna Afrika meni, da bi bilo to treba storiti.

Izrael, ki bo argumente na sodišču predstavil v petek, vztraja, da je zavezan spoštovanju mednarodnih pravnih obveznosti. Južno Afriko obtožujejo uporabe "bojevitega in napadalnega tona", njene obtožbe pa je označil za "popolnoma neutemeljene" in "moralno odvratne".

Bahrajnski zunanji minister Abdulatif bin Rašid Al Zajani in generalni sekretar Arabske lige Ahmed Abul Gejt na novinarski konferenci po 33. arabskem vrhu v Manami v Bahrajnu. Foto: Reuters
Bahrajnski zunanji minister Abdulatif bin Rašid Al Zajani in generalni sekretar Arabske lige Ahmed Abul Gejt na novinarski konferenci po 33. arabskem vrhu v Manami v Bahrajnu. Foto: Reuters

Na vrhu arabske lige pozvali k miru in priznanju Palestine

"Pozivamo k mednarodni konferenci za mir na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa se zavzemamo za popolno priznanje države Palestine in njeno članstvo v Združenih narodih," je dejal bahrajnski kralj Hamad bin Isa al Kalifa.

S tem pozivom je odprl vrh Arabske lige v bahrajnski prestolnici Manama, na katerem sodeluje 22 voditeljev arabskih držav. Glavna tema je vojna v Gazi, kjer po več kot sedmih mesecih izraelskega bombardiranja in spopadov z borci palestinskega gibanja Hamas za zdaj ni znakov, da bi se stanje lahko kmalu izboljšalo.

Arabski voditelji so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so pozvali k napotitvi mirovnih sil Združenih narodov na zasedena palestinska ozemlja. "Sprejeti je treba nepovratne ukrepe za rešitev v obliki dveh držav v Izraelu in na palestinskih ozemljih," so zapisali v manamski deklaraciji.

Poudarjajo, da izraelska agresija proti prebivalcem Gaze pomeni zgodovinsko prelomnico, arabska ljudstva pa ne bodo pozabila nasilja izraelskih okupatorjev. Vrha se je udeležil tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je znova pozval k dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi.

Abas: Hamas je Izraelu ponudil izgovor za napad na Gazo

Palestinski predsednik Mahmud Abas je na vrhu Arabske lige dejal, da je palestinsko islamistično gibanje Hamas z napadom na izraelskem ozemlju 7. oktobra lani Izraelu ponudilo izgovor za napad na Gazo.

"Operacija, ki jo je Hamas z enostransko odločitvijo izvedel 7. oktobra, je Izraelu zagotovila več izgovorov in opravičil za napad na območje Gaze," je dejal Abas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Deklaracija ob tem vsebuje tudi poziv vsem palestinskim frakcijam, naj se združijo pod okriljem Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), v kateri prevladuje Abasovo gibanje Fatah, ki vlada na Zahodnem bregu. Arabski voditelji so navedli, da PLO vidijo kot "edinega legitimnega predstavnika palestinskega ljudstva".

Palestinsko gibanje Hamas je v izjavi izrazilo obžalovanje zaradi Abasove izjave. Ob tem so v ločeni izjavi pozvali "bratske arabske države, naj sprejmejo potrebne ukrepe in prisilijo izraelskega okupatorja, da preneha agresijo v Gazi".

Gre za nov primer nestrinjanja med Hamasom in Fatahom, ki sta največji palestinski organizaciji in velika rivala. Med skupinama že več let potekajo spravni pogovori, ki doslej niso obrodili sadov. Po zadnjem srečanju predstavnikov obeh skupin in "pogovorih o spodbujanju sprave med Palestinci", ki so potekali konec aprila na Kitajskem, so sicer poročali o napredku.

Doslej niso sprejeli ukrepov proti Izraelu

Voditelji držav Arabske lige so se sicer nazadnje sestali lani novembra v Savdski Arabiji, na srečanju so takrat sodelovali tudi voditelji 57-članske Organizacije islamskega sodelovanja (OIC).

Sorodna novica Tanja Fajon: Za zdaj ni niti kančka upanja za civilno prebivalstvo v Gazi

Takrat so družno obsodili izraelske napade na Gazo, zahtevali takojšnjo prekinitev vojaških operacij in neoviran dostop humanitarne pomoči v palestinsko enklavo. Vendar pa proti Izraelu niso sprejeli nobenih skupnih političnih ali gospodarskih ukrepov.

Ob naraščajoči jezi prebivalstva v regiji in vsesplošni podpori Palestincem bi bilo tokrat lahko drugače, je za AFP ocenil kuvajtski analitik Zafer Al Ajmi. Tudi drugod po svetu narašča podpora rešitvi dveh držav, ki jo že dolgo zagovarjajo arabske države.

Poleg vojne v Gazi naj bi arabski voditelji v Bahrajnu razpravljali še o konfliktih v Sudanu, Libiji, Jemnu in Siriji. Pričakujejo udeležbo sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki je bil lani med arabske voditelje povabljen prvič od leta 2010. Na dnevnem redu bodo predvidoma tudi napadi na ladijski promet po Rdečem morju, ki jih jemenski hutijevski uporniki izvajajo iz solidarnosti s Palestinci.