"Ukrajina ima to pravico," je dejal Cameron in dodal, da se mora Ukrajina sama odločiti, kako bo uporabila britansko orožje, in vztrajal, da ima pravico do napadov na cilje na ruskem ozemlju. To je največji sveženj pomoči iz Združenega kraljestva doslej, je še dejal Cameron.

"Pomoč je ključnega pomena, ne le zaradi orožja, ampak tudi zaradi krepitve morale," je dejal Cameron.

Cameron, ki je bil med letoma 2010 in 2016 britanski predsednik vlade, se je na svojem drugem obisku v Kijevu kot zunanji minister sestal z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Britanski vodja diplomacije je pozdravil sprostitev 60 milijard dolarjev vrednega svežnja pomoči, ki je dolgo zastajal v ameriškem kongresu.

Britanski zunanji minister ni neposredno odgovoril na vprašanje, kako bi lahko po njegovem mnenju na ameriško podporo Ukrajini vplivala morebitna ponovna izvolitev republikanskega favorita Donalda Trumpa v Belo hišo.

"Mi ne odločamo, koga bodo Američani izbrali za svojega predsednika – sodelovali bomo s komer koli," je dejal Cameron in dodal, da bi morali ukrajinski zavezniki zagotoviti, da Ukrajina do novembrskih ameriških volitev ostane v ospredju.

Kremelj: Gre za eskalacijo razmer

Cameronove izjave so v Kremlju obsodili. "Gre za neposredno stopnjevanje napetosti, ki bi lahko ogrozilo evropsko varnost," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Peskov se je obregnil tudi ob besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je ta teden v Economistu dejal, da bi moral Zahod razmisliti, ali bi na prošnjo Kijeva poslal kopenske enote v Ukrajino, "če bi Rusi prebili frontno črto".

Macronove pripombe so "zelo nevaren trend", je dejal Peskov. Vendar pa je francoski voditelj v intervjuju jasno povedal, da v primeru ruske zmage v Ukrajini Evropa ne bo varna.

Na Cameronove besede se je odzvala tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, ki je dejala, da je britanski zunanji minister David Cameron priznal, da Zahod vodi vojno proti Rusiji s pomočjo "ukrajinskih rok". "Cameronove besede so še en dokaz hibridne vojne, ki jo Zahod vodi proti naši državi," je dejala Zaharova.

Rusija naj bi letos zasedla 547 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je na srečanju visokih vojaških uradnikov dejal, da je ruska vojska letos prevzela nadzor nad 547 kvadratnimi kilometri ozemlja v tako imenovanih "novih ruskih regijah". Šojgu je še dejal, da se ukrajinske sile umikajo vzdolž celotne frontne črte in da ruske enote uničujejo tako imenovano mrežo ukrajinskih oporišč.

"V zadnjih dveh tednih so ruske oborožene sile osvobodile naselja Novobahmutivka, Semenivka in Berdiči v Ljudski republiki Doneck," je dejal Šojgu in pri tem uporabil rusko ime za anektirano Doneško oblast.

Najvišji ukrajinski poveljnik je v nedeljo sporočil, da so se kijevske enote zaradi premoči nasprotnika umaknile na nove položaje zahodno od treh vasi na vzhodni fronti.

Moskva je septembra 2022, sedem mesecev po začetku vojne, sporočila, da je štiri ukrajinske oblasti – Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje – vključila v svoje ozemlje, čeprav nobene od njih ne nadzoruje v celoti.

Po besedah Šojguja je ukrajinska vojska še posebej visoke izgube utrpela aprila, ko naj bi bilo vsak dan ubitih oziroma huje ranjenih več kot tisoč vojakov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Šojgu je že sredi aprila izjavil, da je Ukrajina od začetka ruske invazije izgubila skoraj pol milijona vojakov. Zelenski je sicer nedavno sporočil, da je do konca februarja umrlo okoli 31.000 ukrajinskih vojakov. Po ocenah Zahoda pa je bilo od začetka vojne na obeh straneh ubitih ali ranjenih po več kot 100.000 vojakov.

Ukrajina medtem zaradi vse hujših napadov ruske vojske, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura, še naprej poziva k dodatni vojaški pomoči, zlasti k dobavi sistemov za zračno obrambo. H krepitvi pomoči je v četrtek v intervjuju za časopis The Economist pozval tudi Vadim Skibitski, namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe (GUR).

"Naš problem je zelo preprost – nimamo orožja," je dejal Skibitski in opozoril na negotov položaj ukrajinske vojske. Prepričan je, da bo Rusija maja nadaljevala načrt popolne zasedbe regij Doneck in Lugansk. Hkrati pa je priznal, da je le še vprašanje časa, preden bodo ruske sile zasedle strateško pomembno mesto Časiv Jar v Donecku, navaja bruseljski medij Politico.