Američana Tommie Smith (zlato) in John Carlos (bron) z dvignjeno pestjo v podporo gibanju za državljanske pravice temnopoltih v ZDA med ameriško himno na podelitvi medalj po teku na 200 metorv na poletnih olimpijskih igrah leta 1968. Gre za eno najmočnejših političnih gest v zgodovini olimpijskih iger, za katero sta bila suspendirana iz nadaljnjega tekmovanja. Foto: National Portrait Gallery, Smithsonian Institution
Američana Tommie Smith (zlato) in John Carlos (bron) z dvignjeno pestjo v podporo gibanju za državljanske pravice temnopoltih v ZDA med ameriško himno na podelitvi medalj po teku na 200 metorv na poletnih olimpijskih igrah leta 1968. Gre za eno najmočnejših političnih gest v zgodovini olimpijskih iger, za katero sta bila suspendirana iz nadaljnjega tekmovanja. Foto: National Portrait Gallery, Smithsonian Institution
Ameriška pisateljica Joan Didion je burno obdobje kulturnega kaosa popisala v številnih romanih in esejih. Foto: National Portrait Gallery, Smithsonian Institution

Postavitev razstave Eno leto: 1968, Ameriška odisejada se prek 30 portretov vrača v čas revolucionarnih sprememb leta 1968, ko je bila vietnamska vojna na prelomni točki, ko je bil podpisan zakon o državljanskih pravicah, ko se je uspešno končala prva misija, v kateri so ljudje zapustili Zemljino orbito, dosegli luno in se varno vrnili domov, in ne nazadnje, ko se je odprla Narodna galerija portretov v Washingtonu.

"Zdi se daljnovidno, da je prav leta 1968, ko je bila Amerika polna političnega in socialnega nemira, kongres odprl galerijo z 'nacionalnim namenom' pripovedovanja zgodb o ljudeh, ki so prispevali k zgodovini in kulturi države," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave pojasnil direktor galerije Kim Sajet.
"Javna otvoritev 7. oktobra tistega leta je ponudila državljanom priložnost, da spoznajo, kako daleč je naša država prišla od časa neodvisnosti, ter da jih prevzame občutek enotnosti rastočim socialnim nemirom navkljub, ki so izbruhnili po umoru Martina Luther Kinga in Roberta F. Kennedyja," je nadaljeval Sajet. Današnji koncepti vodenja države, socialnega angažiranja, kreativnosti in vztrajnosti izvirajo iz ameriške odisejade leta 1968, je prepričan.

Pogled na čas, ko so se Američani ukvarjali z vprašanji vodstva, državnosti in narodnosti, po navedbah portala Art Daily odstirajo fotografije, slike, grafike, risbe in revije.
Velikani, ki so zaznamovali svet
Med portretiranci so ameriški predsednik Lyndon B. Johnson, ki je podpisal zakon o državljanskih svoboščinah, Robert F. Kennedy, Martin Luther King Jr., Richard M. Nixon, kulturne ikone, kot so Arthur Ashe, Joan Didion, Peggy Fleming, Jimi Hendrix, Janis Joplin, Vince Lombardi, Aretha Franklin in Sidney Poitier, ter trije astronavti z odprave Apollo 8.

Na ogled bodo dela številnih največjih umetnikov, med drugim Richarda Avedona, Louisa S. Glanzmana, Davida Levina, Roya Lichtensteina, Irvinga Penna, Georgea Tamesa in Roberta Vickreyja. Videti bo mogoče tudi originalne naslovnice revije Time in več kot 2.000 portretov, ki so se pojavili v njej.
Razstava bo na ogled do 19. maja 2019.