Dogodki, na katerih bodo predstavljene vsebine za osebe z okvaro vida, bodo potekali v vhodni avli Narodne galerije.

Fotografija strani iz tipne slikanice Gal v galeriji. Na fotografiji je zelen možic z zašiljeno kapo in dolgo zelenkasto brado. Foto: osebni arhiv prof. dr. Jerneje Herzog
Fotografija strani iz tipne slikanice Gal v galeriji. Na fotografiji je zelen možic z zašiljeno kapo in dolgo zelenkasto brado. Foto: osebni arhiv prof. dr. Jerneje Herzog

Gal v galeriji - tipne slikanice

V sodelovanju Pedagoško fakulteto Maribor. Pod vodstvom prof. dr. Jerneje Herzog so študenti pri predmetu Likovno-pedagoški projekt pripravili različice tipnih slikanic po zgodbi galerijskega škrata Gala.

»Ko smo dobili prilagojeno besedilo, ki ga je priredila izr. prof. dr. Aksinja Kermauner, je vsak od dvanajstih študentov, sodelujočih pri projektu, pripravil skico določenega dela v slikanici. Skice so študenti potem prilagajali zahtevam prilagoditev slepih in slabovidnih, pri čemer so upoštevali določene zakonitosti, kot so na primer redukcija detajlov, izključitev prostorskih ključev (nizanje oblik s stopnjevanjem velikosti, delno prekrivanje, nizanje prostorskih planov). V transformaciji ilustracije Kostje Gatnika v taktilno obliko smo želeli ohraniti temeljne likovne značilnosti danih ilustracij. Torej želeli smo, da je Gal likovno čimbolj podoben Galu v ilustraciji, kakor tudi ostali elementi v ilustraciji. V teh transformacijah oziroma prilagoditvah je pristop drugačen kot pri prirejanju avtorskih slikanic, kar običajno počnejo naši študenti. V teh primerih, se pravi, ko prilagajamo slikanice po izvirnih slikanicah drugih avtorjev, upoštevamo avtorjevo likovno podobo, kolikor je le možno. Ko so bile risbe oziroma skice z vidika prilagoditev ustrezne, smo začeli raziskovati materiale, s katerimi bi prilagodili slikanico. Pri tem je bil pred nami nov izziv, in to je upoštevanje izvirnika, kar pomeni, da smo v določenih pogledih imeli nekaj težav pri izbiri materiala, predvsem pa razpoložljivosti materiala. V eni od prilagojenih slik je študentka celo uporabila 3D tiskalnik, da je lahko prilagodila prizor kipov v galeriji. Pri tovrstnih pristopih gre vedno za kompromise in iskanje najboljših poti, da bi karseda dobro predstavili vizualno podobo v haptično podobo. Prav tako je poseben izziv predstavljala prilagoditev goloba, kjer smo res šli v kompromise in perje dodali le v manjšem delu. Kopičenja perja na oblikah goloba bi predstavljajo tudi oviro pri obstojnosti upodobljenega. Intenzivnega dela in raziskovanja v tem smislu je bilo kar dva meseca. Že takoj na začetku študijskega leta smo začeli intenzivno delati,« je proces izdelave tipnih slikanic pojasnila prof. dr. Jerneja Herzog.

Tipne slikanice, nastalo jih je dvanajst, bodo na ogled ves dan, osrednja predstavitev pa bo ob 11. uri.

Tipna reprodukcija Kofetarice, narejena po sliki Ivane Kobilca. Foto: prof. dr. Deja Muck
Tipna reprodukcija Kofetarice, narejena po sliki Ivane Kobilca. Foto: prof. dr. Deja Muck

Tipne reprodukcije umetnin

V sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto UL. Pod vodstvom prof. dr. Deje Muck in doc. Borisa Beje sta študenta Jan Češnjevar in Jure Klokočovnik pripravila 3D reprodukcije umetnin.

»Tipne reprodukcije umetnin so nastale s procesom digitalnega modeliranja in kiparjenja. Procesu modeliranja je sledil 3D tisk s termoplastičnim belim filamentom,« je postopek izdelave tipnih reprodukcij umetnic povzela prof. dr. Deja Muck. Jure Klokočovnik je izdelal reliefno reprodukcijo portreta slikarke Ivane Kobilca. Reliefno reprodukcijo motiva Ribjega trga avtorja Pavla Künla je izdelal Jan Češnjevar, ki je pripravil tudi popolni 3D tipni reprodukciji slike Zamorka avtorja Antona Ažbeta, in sliko Kofetarica avtorice Ivane Kobilca.

Tipne reprodukcije bodo na ogled ves dan, osrednja predstavitev pa bo ob 12. uri.

Tipna reprodukcija Prešernovega spomenika v Ljubljani. Pomanjšano reprodukcija kipa s prsti raziskuje obiskovalka galerije. Foto: Narodna galerija
Tipna reprodukcija Prešernovega spomenika v Ljubljani. Pomanjšano reprodukcija kipa s prsti raziskuje obiskovalka galerije. Foto: Narodna galerija

Tipne reprodukcije Prešernovega spomenika

»V sodelovanju z mag. Romanom Bricem, ljubiteljskim izdelovalcem malih plastik, so s pomočjo 3D tehnike pomanjšane reprodukcije v približnem razmerju 1:40 nastale tudi štiri tipne reprodukcije Prešernovega spomenika. Vsak kipec je izdelan iz brona in vlivne mase, s podstavkom pa je visok 25 centimetrov. Podstavki so narejeni iz granita, pri tem pa je sodelovalo tudi Kamnoseštvo Vodnik, katerih predniki so izdelali originalni granitni podstavek spomenika na Prešernovem trgu,« so zapisali v Narodni galeriji.

Tudi tipne reprodukcije Prešernovega spomenika bodo v nedeljo, 3. decembra, na ogled ves dan, otipate in ogledate pa si jih lahko tudi na občasni razstavi Ivan Zajec. Prisluhnete lahko pa tudi zvočnim opisom izbranih del.