"Razstava vključuje dela mednarodnih umetnic_kov Johanne Hedva, Finnegan Shannon in RA Walden ter čitalnico, ki jo je kurirala piska Olivia Spring. V svoji praksi in umetniških delih avtorice_ji, ki se opredeljujejo kot nebinarne osebe, raziskujejo živeto izkušnjo bolezni/oviranosti kot tistega vozlišča razreda, rase in spola, ki je v diskusijah intersekcionalnosti in političnega aktivizma največkrat spregledano," sta na brošuro zapisali njeni kuratorki Urška Aplinc in Lara Plavčak iz Zavoda za sodobno umetnost SCCA – Ljubljana. Sprva delovni naslov razstave "Bolano" je na koncu ostal. "Zato, ker ima tako v slovenščini kot tudi v angleščini dvojni pomen. Bolano v dobrem in hkrati v slabem smislu. Oviranost in bolezen sta del življenja in o obeh bi se morali več pogovarjati," je o pomenu naslova razstave povedala Lara Plavčak.
Kritika abilizma
Gre za letno razstavo Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, s katero želijo predstaviti umetnice_ke, ki se identificirajo kot ovirane_i ali kronično bolne_i ter se s tem ukvarjajo tudi v svoji umetniški praksi. "To počnejo na različne načine. Skozi umetnost govorijo o svoji življenjski izkušnji, gre pa tudi za neke vrste institucionalno kritiko umetnostnega, galerijskega in muzejskega sistema. V ospredju je kritika abilistične družbe, ki temelji na predsodkih, stereotipih ali diskriminaciji ljudi z oviranostmi," je pojasnila Plavčak. Umetniki z oviranostmi ali kroničnimi boleznimi se po besedah Lare Plavčak velikokrat soočajo z nedostopnostjo galerij in muzejev. "Gre tako za fizično nedostopnost kot tudi za nerazumevanje potreb oseb z oviranostmi, ki potrebujejo več časa za potovanje, več počitka, ker se hitreje utrudijo, ali pa prilagojene sanitarije," je povedala Plavčak.
Umetnice_ki želijo opozoriti, da mora postati skrb za osebe z oviranostmi tudi odgovornost institucij, med drugim tudi kulturnih. "Princip dela institucij sodobne umetnosti le redko dopušča možnost vključevanja oseb z oviranostmi/kroničnimi boleznimi, tako ustvarjalk_cev kot občinstva. Abilistične institucije s svojo hiperprodukcijo projektov ne predvidevajo delovanja po krip času," je zapisano v brošuri razstave. Krip čas oz. crip time je nelinearni čas (in prostor), ki ga doživljajo ovirane osebe. Crip/krip izhaja iz cripple/kripelj, obe besedi pa si nekatere ovirane osebe in skupine na novo prisvajajo kot dejanje opolnomočenja in destigmatizacije. Beseda ni ustrezna za rabo s strani neoviranih oseb, razen z izrecno privolitvijo, če se nanaša na posameznico_ka oziroma konkretno skupino.
Razstava dostopna gibalno oviranim osebam, slepim, slabovidnim in gluhim osebam
Po zagotovilih Lare Plavčak je razstava v Škucu dostopna gibalno oviranim osebam. "Ker galerija nima primernih sanitarij, smo se dogovorili, da lahko osebe, ki za premikanje uporabljajo invalidski voziček, uporabijo sanitarije v sosednji gostilni Druga violina," je razložila Plavčak in dodala, da bodo poskrbeli tudi za senzorno ovirane osebe. "Priskrbeli smo tako prenosno kot tudi elektronsko lupo, natisnili brošure v povečanem tekstu, prav tako so na voljo QR kode, ki bodo slepim in slabovidnim olajšale ogled razstave. V kratkem pričakujemo tudi obrazstavno besedilo v brajevi pisavi, ki ga pripravlja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica," je nekaj ur pred otvoritvijo razstave povedala Lara Plavčak.
Za še boljše doživetje razstave bo za slepe in slabovidne osebe v petek, 23. junija, ob 18. uri, potekal voden ogled razstave s tiflopedagogom Petrom Rotom. "Za petkov ogled smo pripravili tudi nekaj razstavnih elementov, ki jih bodo obiskovalci lahko otipali," je dodala Lara Plavčak.
Za gluhe, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik, bodo voden ogled s kuratorkama in tolmačem izvedli 7. julija ob 18. uri. Tolmač slovenskega znakovnega jezika bo prisoten še pri dveh obrazstavnih dogodkih, in sicer na predstavitvi knjige Tvoja ljubezen ni dobra in pogovoru z avtorico_jem Johanno Hedva, ki bo 29. junija, ob 18. uri, ter 13. julija, prav tako ob 18. uri, ko bo prek Zooma potekalo predavanje Amande Cachie Sodobna umetnost o oviranosti: estetika dostopnosti in institucionalna kritika. Razstavni prostor ni opremljen s slušno zanko, bo pa v začetku julija pripravljeno obrazstavno besedilo v lahkem branju, ki ga pripravljajo v Zavodu Risa. "To je prvič, da delamo tako razstavo v okviru sodobne umetnosti, kjer gre za hiperprodukcijo in je redko dostopna. Delamo torej prvič in verjetno smo naredili kakšno napako, zato bomo veseli vsakega odziva obiskovalcev," je še zaključila Lara Plavčak.
