Volitve za predsednika države bodo
v nedeljo, 23. oktobra 2022.
Za položaj predsednika Slovenije
se poteguje 7 kandidatov.
Kandidati za predsednika so:
- Milan Brglez,
- Janez Cigler Kralj,
- Miha Kordiš,
- Anže Logar,
- Nataša Pirc Musar,
- Vladimir Prebilič in
- Sabina Senčar.
Vsi kandidati za predsednika
so se udeležili TV soočenja.
Soočenje je vodila Rosvita Pesek.
Rosvita Pesek je na začetku soočenja
kandidata za predsednika Vladimirja Prebiliča vprašala,
ali je vložil tudi kandidaturo za župana.
Prebilič je potrdil,
da bo kandidiral tudi za župana mesta Kočevje.
Dejal je,
da lahko kandidaturo za župana umakne do 30. oktobra.
Kandidaturo bi umaknil,
če bi prišel v 2. krog predsedniških volitev.
V 1. krogu se za predsednika države poteguje
7 kandidatov.
Zelo verjetno nobeden od njih ne bo dobil
večine glasov.
To je več kot polovice glasov tistih,
ki se bodo udeležili volitev.
Zato bomo verjetno imeli tudi 2. krog volitev.
V 2. krogu se za mesto predsednika potegujeta
2 kandidata.
To sta tista 2 kandidata,
ki v 1. krogu dobita največ glasov.
Teme predvolilnega soočenja
Voditeljica Rosvita Pesek je kandidatom zastavila
več vprašanj:
- Kakšen predsednik boste?
- Ali ob praznikih obesite slovensko zastavo?
- Kaj menite o vojni v Ukrajini?
- Ali bi moral predsednik Slovenije imeti svojo rezidenco
in častno stražo pred svojo palačo?
- Ali bi podprli zvišanje plač najvišjim funkcionarjem v državi?
- Kaj menite o spravi?
Vsi kandidati so odgovarjali na ista vprašanja.
Kakšen predsednik boste?
Voditeljica Rosvita Pesek je kandidate vprašala,
ali bodo desni ali levi predsedniki.
Desni pomeni,
da imajo podporo desno usmerjenih strank.
Desne stranke so bolj konservativne stranke.
Se pravi,
da se zavzemajo za tradicionalne vrednote.
Levi pa pomeni,
da jih podpirajo levo usmerjene stranke.
Leve stranke so bolj napredne stranke.
Zavzemajo se za bolj moderno družbo.
Nataša Pirca Musar je dejala,
da je neodvisna kandidatka.
In da si ljudje želijo neodvisno predsednico.
Ne nekoga,
ki je ujet v boje med strankami.
Milan Brglez je kandidat dveh političnih strank:
Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov (SD).
Obema strankama se je zahvalil za podporo.
Miha Kordiš je kandidat stranke Levica.
Dejal je,
da predsedniško mesto ne pripada nobenemu
političnemu bloku.
Se pravi ne desnim in tudi ne levim strankam.
Kordiš poudarja,
da želi biti predsednik za običajne delovne ljudi.
Sabina Senčar kandidira s podporo stranke Resni.ca.
Ta stranka ni v parlamentu.
Dejala je,
da mora biti predsednik nadstrankarski.
Se pravi,
da ne deluje samo v interesu ene stranke.
Vladimir Prebilič je poudaril,
da predsednik ne pripada določeni politični strani.
Torej predsednik ne sme biti ne desni in tudi ne levi.
Janez Cigler Kralj je kandidat stranke Nova Slovenija (NSi).
Nova Slovenija je desna stranka.
Pravi, da s svojo kandidaturo omogoča
2. krog predsedniških volitev.
Anže Logar je poslanec Socialne demokratske stranke (SDS).
Toda kandidira s podporo volivk in volivcev.
Pomembno se mu zdi,
da je kandidatov za predsednika države več.
Pravi,
da se bodo ljudje tako lažje odločili.
Ali ob praznikih obesite slovensko zastavo?
Kordiš je odgovoril,
da za 1. maj obesi rdečo zastavo.
1. maj je praznik dela.
Slovenske zastave ne obeša.
Sabina Senčar živi v stanovanjskem bloku.
Ona ni zadolžena za obešanje zastav.
Toda na njihovem bloku ob državnih praznikih
vedno visi zastava.
Vladimir Prebilič vedno obesi zastavo.
Kot župan Kočevja poskrbi,
da so zastave obešene tudi v mestu.
Vsem občankam in občanom so podarili slovensko zastavo.
Nataša Pirc Musar je dejala,
da vedno obesijo zastavo.
Prav tako Milan Brglez
In Anže Logar.
Anže Logar je svojemu volilnemu okraju
daroval 5 metrov dolgo slovensko zastavo.
Družina Janeza Ciglerja Kralja tudi vedno obesi zastavo.
Zapojejo tudi Zdravljico.
Zastavo obesijo tudi ob uspehih slovenskih športnikov.
Kaj menite o vojni v Ukrajini?
Spomenka Hribar in Aurelio Juri sta premierju Robertu Golobu
poslala pismo s pozivom,
naj Nato in EU v Moskvo napotita pogajalsko delegacijo.
Nato je zveza 30 držav za obrambo pred vojno.
Delegacija je skupina ljudi,
ki skupaj odpotuje k nekomu na pogovor.
Pogajanje je dogovarjanje.
Spomenka Hribar in Aurelio Juri sta strokovnjaka za politiko.
Moskva je glavno mesto Rusije.
Spomenka Hribar in Aurelio Juri v pismu pozivata,
da bi morali skleniti dogovor o miru
z ruskim predsednikom Putinom.
Rusija je namreč letos februarja napadla Ukrajino.
Od takrat je v Ukrajini vojna.
Sabina Senčar pravi,
da se s pismom strinja.
Prizadevati bi si morali za pogajanje.
V Ukrajino ne bi smeli več pošiljati orožja.
Prebilič pravi,
da si je treba vedno prizadevati za mir.
V slovenski ustavi piše,
da si mora Slovenija prizadevati za mir.
Pirc Musar je dejala,
da je treba podpirati Ukrajino.
In si prizadevati za mir.
Dejala je,
da nas je vseh strah jedrskega orožja.
Brglez je dejal,
da so ena pot sankcije proti Rusiji.
To pomeni sprejemanje ukrepov proti Rusiji.
Druga pa prizadevanje za pogajanja.
Logar je dejal,
da Putin izvaja terorizem.
Da bo moral za svoja dejanja nekoč odgovarjati.
Dejal je,
da po nekaterih državah potekajo pobude za mir.
Cigler Kralj pravi,
da se Ukrajina bori za vse nas.
Da bi Putin lahko napadel tudi druge države.
Cigler Kralj pravi,
da moramo Ukrajini pomagati na vse načine.
Kordiš pravi,
da se s pismom popolnoma strinja.
Vojno je treba končati čimprej.
Vojna uničuje Rusijo in Ukrajino.
In tudi Evropo.
Dejal je,
da vojna koristi le ZDA.
Ali bi moral predsednik Slovenije imeti svojo rezidenco
in častno stražo pred svojo palačo?
Kordiš je dejal,
da predsednik ne potrebuje rezidence in
dodatne častne straže.
Cigler Kralj je dejal,
da bi si Slovenija po 30 letih samostojnosti
zaslužila predsedniško palačo.
Vendar je pred tem na vrsti veliko drugih stvari.
Sabina Senčar pravi,
da je častna straža predvsem okras.
Denarja ne bi vlagala v predsedniško palačo.
Prebilič je dejal,
da si mora predsednik spoštovanje
zaslužiti s svojim delom.
Pirc Musar je dejala,
da predsedniška palača ni visoko na njenem seznamu.
Vendar bi si Slovenija zaslužila predsedniško palačo.
Prepričana je,
da se to lahko uredi z malo stroški.
Brglez pravi,
da bi bilo tudi to treba urediti.
Logar pravi,
da bi Slovenija potrebovala predsedniško rezidenco
in stalno častno stražo.
Vendar pa to ni pravi čas,
saj smo v gospodarski krizi.
Ali bi podprli zvišanje plač najvišjim funkcionarjem v državi?
Funkcionarji so državni uradniki.
Najvišji funkcionarji v državi sta na primer:
- predsednik države
- in predsednik vlade.
Sabina Senčar pravi,
da so v javnem sektorju plače prenizke.
Javni sektor pomeni zaposlene v javnih službah.
Na primer v zdravstvu, šolstvu in državnih institucijah.
Za plače teh zaposlenih je določen enoten plačni sistem.
Senčarjeva pravi,
da bi morali spremeniti enotni plačni sistem.
Prebilič pravi,
da je treba najprej urediti najnižje plače.
In šele nato najvišje plače.
Pirc Musar je dejala,
da ne kandidira zaradi plače.
Dejala je,
da plačni sistem razdvaja levo in desno politiko.
Predsednik bi lahko obe strani poenotil.
Kordiš je dejal,
da je treba najprej urediti najnižje plače.
In to v javnem kot v gospodarskem sektorju.
Dejal je,
da so plače delavcev prenizke.
Nasprotuje dvigu plač funkcionarjev,
dokler ne bodo imeli delavci višjih plač.
Brglez je evropski poslanec.
Dejal je,
da je plača evropskega poslanca višja
od plače predsednika Slovenije.
Voditeljica je kandidate vprašala,
ali bi predsednik države moral imeti več pooblastil.
Se pravi,
da bi imel več moči in odgovornosti.
Kordiš pravi,
da ima v Sloveniji predsednik dovolj pooblastil.
Predsednik mora biti predvsem glas ljudi.
Cigler Kralj pravi,
da bi predsednik moral imeti možnost pomagati
pri hitrejših odločitvah.
Logar pravi,
da morajo o predsednikovih pooblastilih odločati drugi.
Brglez podpira,
da bi predsednik lahko sam dal pobudo
za preverjanje določenih zakonov na ustavnem sodišču.
Pirc Musar je presenečena,
da predsednik ne more sam vložiti zahteve za presojo ustavnosti.
Se pravi,
da predsednik ne more ustavnega sodišča vprašati,
ali je nekaj v skladu z ustavo.
Prebiliču se pooblastil predsednika ne zdi nujno spreminjati.
Sabina Senčar pravi,
da mora predsednik delati po svoji vesti in skladno z Ustavo RS.
Moral bi imeti možnost,
da ne razglasi zakona,
ki ni v skladu z njegovo vestjo in Ustavo RS.
Kaj menite o spravi?
Sprava se nanaša na dogajanje po 2. svetovni vojni.
To je bilo pred skoraj 80 leti.
Partizani so se borili proti okupatorjem.
Temu pravimo narodnoosvobodilni boj.
Domobranci so sodelovali z okupatorji.
Zmagali so partizani skupaj z zavezniki.
Po 2. svetovni vojni je bilo veliko ljudi pobitih.
Temu pravimo povojni poboji.
Pobiti so bili brez sodnih procesov.
Niso bili pokopani na pokopališčih.
Pirc Musar je dejala,
da je bil narodnoosvobodilni boj pravilen.
To je bilo domoljubno dejanje.
Želi pa si,
da bi bili po vojni pobiti ljudje dostojno pokopani.
Voditeljica je kandidate vprašala,
Kaj menijo o pismu Jožeta Dežmana ljubljanskemu županu
Zoranu Jankoviću.
Jože Dežman zahteva,
da bi se ljudi iz Macesnove Gorice pokopalo na ljubljanskih Žalah.
Janković temu nasprotuje.
Kordiš pravi,
da je projekt sprave napačen.
Da gre za opravičevanje fašizma.
Kordiš pravi,
da s političnega stališča žrtve iz Macesnove Gorice
na Žale ne sodijo.
V smislu pokopa in človeškega sočutja pa bi
lahko bile pokopane na Žalah.
Cigler Kralj meni,
da sprava ni bila izpeljana.
Da ima vsak pravico do groba.
Logar pravi,
da bi Janković moral dovoliti pokop
žrtev iz Macesnove Gorice na ljubljanskih Žalah.
Brglez pravi,
da je Macesnova Gorica primernejše mesto za te umrle.
Sabina Senčar pravi,
da je treba vprašati svojce teh žrtev,
kje želijo pokopati te žrtve.
Prebilič pravi,
da je partizansko gibanje pripeljalo do samostojne Slovenije.
Povojni poboji pa so bili zločin.
Umrle je treba spoštovati in
jih dostojno pokopati.