Kaj je volilni sistem?
Volilni sistem so vse:
- pravice,
- obveznosti,
- postopki,
- ukrepi,
ki se nanašajo na volitve.
Volilni sistem Republike Slovenije je
določen z Ustavo Republike Slovenije.
Ustava je temeljni zakon države.
Kaj določa volilni sistem?
Volilni sistem določa vse,
kar je povezano z volitvami.
Volilni sistem med drugim določa:
- kdo ima volilno pravico,
- kako so organizirane volitve,
- kako se delijo mandati.
Volilni sistem ureja Zakon o volitvah v državni zbor.
S tem zakonom se urejajo:
- volitve,
- volilna pravica,
- volilni organi,
- volilne enote,
- kandidiranje,
- glasovanje.
Zakon o volitvah v državni zbor določa,
da poslance državnega zbora volimo
na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Poslance volimo na svobodnih in neposrednih
volitvah s tajnim glasovanjem.
Enaka volilna pravica
Enaka volilna pravica pomeni,
da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost.
Vsak volivec ima 1 glas.
Vsi glasovi so enakovredni.
Splošna volilna pravica
Splošna volilna pravica pomeni,
da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti.
In biti voljen.
Neposredne volitve
Neposredne volitve so volitve,
kjer volivci glasujejo sami.
Brez posrednika.
Na državnozborskih volitvah v Sloveniji
volivci sami izvolijo poslance v državni zbor.
Svobodne volitve
Svobodne volitve so volitve,
na katerih volivci svobodno izbirajo
med različnimi kandidati
oziroma političnimi strankami.
Volivci se svobodno odločijo,
ali bodo na volitvah sodelovali ali ne.
Svobodne volitve pomenijo tudi,
da je pri glasovanju zagotovljena svoboda.
Tajnost glasovanja in volilna skrinjica
Svoboda glasovanja je povezana s tajnostjo glasovanja.
Tajnost glasovanja je na volitvah zagotovljena
z volilno skrinjico.
Volilna skrinjica je zapečatena škatla.
Zapečatena je s posebnim trakom.
Na volilni skrinjici je grb Republike Slovenije.
Volivci na volitvah izpolnijo volilni list.
In ga oddajo v volilno skrinjico.
Običajno ga tudi večkrat prepognejo.
Na ta način nihče ne ve,
za koga so volivci glasovali.
Volitve vodi državna volilna komisija
Volitve poslancev v državni zbor
vodijo in izvajajo volilne komisije.
Komisija je skupina ljudi,
ki skrbi za opravljanje posebnih nalog.
Državna volilna komisija skrbi za volitve.
Skrbi, da se volitve izvajajo v skladu z zakoni.
Kje volimo v Sloveniji?
Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot.
Volilna enota je območje,
kjer živijo volivci.
Enote so razdeljene tako,
da imajo enako število volivcev.
Vsaka enota ima približno 200 tisoč volivcev.
Volilne enote se imenujejo po večjih slovenskih krajih.
Volilne enote so:
- Postojna,
- Kranj,
- Ljubljana Center,
- Ljubljana Bežigrad,
- Celje,
- Novo mesto,
- Maribor,
- Ptuj.
Poleg 8 volilnih enot sta v Sloveniji
še 2 posebni volilni enoti.
To sta enoti:
- italijanske narodne skupnosti,
- madžarske narodne skupnosti.
Enota italijanske narodne skupnosti se imenuje Koper.
In ima približno 2.500 volivcev.
Enota madžarske narodne skupnosti se imenuje Lendava.
In ima približno 6.500 volivcev.
Vseh volivcev v Sloveniji je približno 1 milijon 600 tisoč.
Vsaka izmed 8 volilnih enot je sestavljena
iz 11 volilnih okrajev.
Volilni okraj je del znotraj volilne enote.
Volivci izvolijo 1 poslanca iz vsakega volilnega okraja.
Vsaka volilna enota v državni zbor prispeva 11 poslancev.
Iz 8 volilnih enot izvolimo 88 poslancev.
Volilni enoti narodnih skupnosti sta hkrati tudi volilni okrožji.
Zato v državni zbor vsaka prispeva 1 poslanca.
V državnem zboru je skupaj 90 poslancev.
V Sloveniji velja proporcionalni volilni sistem
V Sloveniji je za volitve poslancev v državni zbor
predpisan proporcionalni sistem.
Rečemo tudi sorazmerni sistem.
Po proporcionalnem sistemu se
število poslancev v državnem zboru
določi sorazmerno s številom glasov,
ki jih kandidati in politične stranke
dobijo na državnozborskih volitvah.
Največ poslancev je iz stranke,
ki na volitvah dobi največ glasov.
Najmanj poslancev je iz stranke,
ki je na volitvah dobila najmanj glasov.
Volilni prag 4 odstotkov (%)
Stranka mora na volitvah dobiti
določen odstotek glasov,
da lahko vstopi v državni zbor.
Da je stranka izvoljena v državni zbor,
mora na volitvah dobiti vsaj 4 % vseh glasov.
To imenujemo volilni prag.
Stranke,
ki na volitvah dobijo manj kot 4 % glasov,
nimajo poslancev v državnem zboru.
Dolžina mandata državnega zbora je 4 leta
Poslanci z vstopom v državni zbor dobijo
pooblastila za opravljanje predstavniških funkcij.
Takšno pooblastilo imenujemo mandat.
Dolžina mandata državnega zbora je 4 leta.
Tudi dolžina poslanskega mandata je 4 leta.
V posebnih okoliščinah se lahko
dolžina mandata spremeni.
Lahko se skrajša ali podaljša.
Dolžina mandata se skrajša,
če pride do razpusta državnega zbora.
V takem primeru imamo predčasne volitve.
Dolžina mandata se podaljša,
če pride do vojne.
Volitve se v času vojne ne izvajajo.
Kako potekajo volitve?
Poslance v državni zbor lahko voli
vsak državljan Slovenije,
ki ima volilno pravico.
Pogoj za volilno pravico je polnoletnost.
Oseba je polnoletna,
ko je dopolnila 18 let.
Vsi polnoletni državljani prejmejo
obvestilo o volitvah na naslov stalnega prebivališča.
V obvestilu sta navedena lokacija volišča.
In datum volitev.
Volitve načeloma potekajo na nedeljo.
Ali drug dela prost dan.
Kaj so volišča?
Volišče je prostor,
kjer potekajo volitve.
Kaj je volilni imenik?
Za uveljavljanje volilne pravice je
pomembna tudi evidenca volilne pravice.
Ali volilni imenik.
Evidenca volilne pravice se vodi v
registru stalnega prebivalstva v upravni enoti.
In v centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije.
Register je uradni seznam,
ki daje vpisanemu določene pravice.
Ljudje, ki so vpisani v volilni imenik,
imajo pravico voliti.
Predčasne volitve in druge izjeme
V nekaterih primerih lahko glasujete tudi:
- predčasno,
- na volišču izven kraja stalnega prebivališča,
- po pošti,
- po pošti iz tujine,
- na domu.