Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Evropski pakt o migracijah in azilu morajo po potrditvi v Evropskem parlamentu potrditi še države članice oz. Svet EU-ja. Nova evropska azilna zakonodaja pa naj bi začela veljati leta 2026.

Kaj so novosti nove evropske azilne in migracijske zakonodaje?

Migracijski pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja.

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU-ja, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih migrantov.

"Predviden je postopek predhodnega preverjanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU. Predhodno preverjanje in dosledna registracija ljudi v evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil (sistem Eurodac) bosta pomembno prispevala k višji stopnji notranje varnosti v EU-ju," je pojasnjeno v obrazložitvi nove migracijske zakonodaje EU-ja.

Po končanem postopku preverjanja bodo državljani tretjih držav napoteni v nadaljnji postopek na meji, in sicer v azilni postopek ali postopek vračanja. To naj bi prispevalo k učinkovitejšim in hitrejšim postopkom ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite.

Vzpostavljajo se tudi novi azilni postopki, ki naj bi bili učinkovitejši. Predviden je mejni azilni postopek na zunanjih mejah (hitri postopek na mejah, otokih ali v centrih za pridržanje v državah na prvi mejni črti), ki bo obvezen za tiste tujce, ki prihajajo iz države z nizko stopnjo priznavanja mednarodne zaščite, ki zavajajo organe ali predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti.

"Na ta način bodo razbremenjeni azilni in sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo hitreje prišle do nje. Po drugi strani bodo osebe, ki do zaščite niso upravičene, hitreje vključene v postopek vračanja v izvorno ali tranzitno državo." Sistem vračanja zavrnjenih oseb naj bi, kot navajajo, temeljil na učinkovitejših in humanejših postopkih, ob polnem spoštovanju načela nevračanja in temeljnih pravic.

Omejevanje zlorab azila

Nova evropska zakonodaja uvaja tudi ukrepe za omejevanje zlorab azilnega sistema in sekundarnih gibanj. Ob tem pa so poudarili, da bo dodatno okrepljeno spoštovanje temeljnih pravic, še posebej ranljivih skupin.

"Mladoletniki brez spremstva ne bodo vključeni v mejne postopke, razen v primeru varnostnega tveganja, pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih pa bodo lahko mednarodne in nevladne organizacije spremljale dosledno spoštovanje omenjenih pravic," so navedli.

Članice EU-ja naj bi se tako lahko hitreje odzivale na krizne situacije, kot je na primer množičen prihod migrantov ali višja sila, kot je bila epidemija covida-19, saj so za tovrstne situacije določena posebna pravila oz. odstopanja od azilnega postopka in postopka vračanja ter ločen solidarnostni mehanizem. Migracijski pakt namreč uvaja obvezno, vendar prilagodljivo solidarnost z državami članicami, ki se bodo znašle pod migracijskim pritiskom.

Druge države EU-ja jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov v vrednosti okoli 20.000 evrov ali pa z zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU-ja določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.

Foto: EPA
Foto: EPA

Evropski politiki zadovoljni z doseženim

Predsednica komisije Ursule von der Leyen je po doseženem sporazumu med Evropskim parlamentom in evropskim svetom dejala, da bo pakt o migracijah in azilu zagotovil učinkovit evropski odgovor na ta evropski izziv. "O tem, kdo lahko pride v EU in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci, in ne tihotapci. Pomeni zaščito pomoči potrebnih," je zapisala in dodala, da bo migracijski pakt omogočil delitev odgovornosti med članicami in solidarnost s tistimi državami, ki varujejo zunanje meje EU-ja in preprečujejo nezakonite migracije. EU-ju in državam članicam pa bo nova zakonodaja prinesla orodja za hitro odzivanja za krizne razmere.

Amnesty International o migracijski solidarnosti med državami

"Migracijski pakt prav tako ne podpira vstopnih držav, kjer ljudje najpogosteje pridejo v Evropo, vključno z Italijo, Španijo ali Grčijo. Namesto da bi se pakt posvečal solidarnosti, premestitvam in krepitvi azilnega sistema, bodo te države lahko preprosto plačale za poostritev nadzora na zunanjih mejah ali financirale države zunaj EU-ja, da bi ljudem preprečile dostop do Evrope."

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je bil pri migracijskem paktu poročevalec Evropskega parlamenta za uredbo o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite, je ob potrditvi azilne zakonodaje na odboru za notranje zadeve EP-ja sicer dejal, da celoten paket ni popoln in da so v Evropskem parlamentu "s cmokom v grlu sprejeli nekatere izjemno težke kompromise, kot je, denimo, začasen pripor mladoletnih oseb za čas mejnega postopka ter odvzem prstnih odtisov otrokom od 6. leta dalje (namesto zdaj od 12. leta)."

"Nova zakonodaja prinaša tudi nekatere pozitivne premike pri obravnavi oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito v Evropi. V kvalifikacijski uredbi, dosjeju, za katerega sem sam pristojen, nam je uspelo navkljub vsemu doseči pomembne pozitivne spremembe. Ključno je, da se bodo po novem pravila neposredno uporabljala v vseh državah članicah, saj namesto direktive sprejemamo enotne pogoje v EU-ja v uredbi, kar bo močno zmanjšalo razlike v obravnavi azilnih prošenj," je pojasnil in dodal, da jim je uspelo povečati zaščito najranljivejših skupin. Upravičenci do mednarodne zaščite bodo, kot je navedel, na ravni EU-ja dovoljeno enotno bivali minimalno eno oziroma tri leta, odvisno od tipa zaščite, dovoljenja pa bodo morala biti izdana v najkrajšem možnem času. Po petih letih bivanja pa bodo lahko vsi upravičenci zaprosili tudi za dovoljenje za dolgoročno bivanje, v ta čas pa se bo štelo celotno obdobje od vložitve prve prošnje. "Prav tako nam je uspelo povečati pravice upravičencev glede zdravstvenega zavarovanja, dela, šolanja in socialnih pravic, zato ocenjujem izpogajano besedilo kvalifikacijske uredbe kot velik uspeh," je še pojasnil.

Foto: EPA
Foto: EPA

Razočaranje nevladnikov

Precej manj navdušenja nad migracijskim paktom so pokazali nevladne organizacije, ki se posvečajo migracijam. " Novi Pakt o migracijah v veliki meri sledi zelo problematičnim politikam Evropske unije in posameznih držav članic. Poudarja mejne postopke in pospešene postopke – to v praksi pomeni odvzem prostosti, nižanje postopkovnih standardov, omejevanje dostopa do sodnega varstva. Poskuša uzakoniti sporne prakse zavračanja na meji, onemogočanja dostopa do teritorija in azilnih postopkov. Gre za izjemno sporne prakse, ki vodijo v kršitve temeljnih človekovih pravic in utrjevanje "trdnjave Evrope". V praksi pa se zna hitro izkazati, da države članice nimajo kapacitet ali politične volje, da bi novo zakonodajo tudi izvajale. To pomeni, da se bo cikel sprejemanja nove zakonodaje ponovno zagnal, begunci pa še vedno ne bodo imeli dostopa do nujno potrebne zaščite," je za MMC pojasnila Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. (PIC)

Amnesty International pa je, denimo, ocenil, da bo reforma azilnega sistema evropsko azilno zakonodajo vrnila desetletja nazaj in povzročile dodatno trpljenje ljudi. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je sporazum zasnovan tako, da ljudem oteži dostop do varnosti.

Amnesty International o slabostih migracijska pakta

"Pakt ne bo rešil perečih težav, s katerimi se spoprijemajo azilni sistemi v EU-ju, vključno s premajhnim vlaganjem v azilne in sprejemne centre; nezakonitim in pogosto nasilnim protipravnim vračanjem, politikami, ki ljudem odrekajo pravico do azila in nekaznovanja na mejah EU-ja. Brez ponovne zaveze k zakonodaji EU-ja in brez zagotavljanja odgovornosti za protipravna vračanja in druge kršitve pakt ne bo storil ničesar za izboljšanje zaščite prosilcev za azil v Evropi – ali za izboljšanje skupnega odziva Evrope na migracije."

"Pakt bo skoraj zagotovo povzročil, da bo več ljudi de facto pridržanih na mejah EU-ja, vključno z družinami z otroki in ljudmi v ranljivih okoliščinah. Zaščitni ukrepi za ljudi, ki iščejo azil v EU-ju, bodo zmanjšani, pri čemer bo več ljudi preusmerjenih skozi podstandardne azilne postopke na meji, namesto da bi bili deležni poštene in popolne ocene svojih prošenj za azil. Migracijski pakt prav tako ne podpira vstopnih držav, kjer ljudje najpogosteje pridejo v Evropo, vključno z Italijo, Španijo ali Grčijo. Namesto da bi se pakt posvečal solidarnosti, premestitvam in krepitvi azilnega sistema, bodo te države lahko preprosto plačale za poostritev nadzora na zunanjih mejah ali financirale države zunaj EU-ja, da bi ljudem preprečile dostop do Evrope," je dejala Eva Geddie iz Amnesty International.

Doseženi dogovor državam, kot še opozarja Amnesty International, omogoča tudi, da se odločijo za neupoštevanje številnih azilnih pravil EU-ja v času povečanega števila prihodov in v primeru tako imenovane instrumentalizacije migrantov ali v primeru višje sile.

"Te izjeme v praksi tvegajo kršitev mednarodnih obveznosti v skladu z begunskim in mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Spodkopavajo human odziv na ljudi, ki potrebujejo zaščito, postavljajo ljudi v nevarnost hudih kršitev človekovih pravic in tvegajo normalizacijo nesorazmernih nujnih ukrepov na evropskih mejah, kar predstavlja nevaren precedens za pravico do azila po vsem svetu," so navedli in EU ponovno pozvali, da obravnava dokumentirane kršitve na mejah in sprejme ukrepe za zagotovitev ustreznega odziva na ljudi, ki prihajajo na evropske meje, ki mora biti skladen s človekovimi pravicami, trajnosten in podprt z zadostnimi sredstvi.

Evropski svet in Evropski parlament je na neustreznost migracijskega pakta februarja v odprtem pismu opozorilo 250 strokovnjakov za migracije s skoraj 100 univerz.

Rezultati njihove raziskave in poročilo Evropskega parlamenta naj bi pokazali, da sama narava mejnih postopkov zelo otežuje zagotavljanje popolnih postopkovnih jamstev pri ocenjevanju prošenj za azil. "Pridržanje in odvzem prostosti, ki ju ti postopki vključujejo, močno vplivata na temeljne pravice prosilcev za azil. Prosilci, katerih vloge se obravnavajo v mejnih postopkih, sistematično nimajo dostopa do pravne pomoči in pravnih sredstev ter ustrezne zdravstvene in psihološke oskrbe. Žrtve mučenja in spolne zlorabe ter drugi neopazno ranljivi migranti so težko identificirani in zato ne prejmejo posebne podpore, ki jo potrebujejo," so med drugimi opozorili.