Ne samo Slovenija, tudi številne druge evropske države se soočajo z nizko volilno udeležbo na volitvah, od nacionalnih do regionalnih. Najnižja udeležba pa je v zadnjih letih na evropskih volitvah, na katerih se volijo poslanci evropskega parlamenta. Naslednje evropske volitve so na sporedu prihodnje leto, in sicer, kot so spomladi odločili evropski poslanci, bodo potekale po EU-ju od 23. do 26. maja 2019.

Na zadnjih EU volitvah je bila udeležba le še nekaj več kot 42-odstotna. Najvišja je bila v Belgiji (skoraj 90 odstotkov), kjer je pač udeležba na volitvah obvezna. Najnižja pa na Slovaškem, kjer je presegla komaj 13 odstotkov. Slovenija s 24,55-odstotno volilno udeležbo sodi na sam rep EU-držav po zanimanju za evropske volitve. Manjšo udeležbo sta zabeležili le še "višegrajski" Češka (18,2 odstotka) in Poljska (23,83 odstotka).

Prihodnje leto nič novega?
V Bruslju ne pričakujejo, da se bo volilna udeležba dvignila sama od sebe, zato so pred novimi evropskimi volitvami želeli reformirati volilno zakonodajo Evropske unije, tako da bi svoj glas oddal vsaj kakšen več odstotek EU-državljanov. Na zadnji, julijski plenarni seji evropskega parlamenta, je večina evropskih poslancev podprla reformne predloge, med katerimi najbolj izstopajo možnost glasovanja po pošti kot tudi elektronskega in internetnega glasovanja.

Kar pomeni, da bi lahko že prihodnje leto v državah članicah volili evropske poslance tudi prek spleta. Vendar bodo, vsaj kot kaže, evropske volitve prek spleta potekale le na severovzhodnih in jugovzhodnih robovih EU-ja, v Estoniji in morda še v Bolgariji. Preostale članice EU-ja pa bodo volitve evropskih poslancev tudi prek spleta izvedle šele čez šest let, leta 2024.

Pretirane volje za "digitalno reformo" volitev po EU-ju sicer še ni. Medtem ko zagovorniki spletnih volitev v njih vidijo možnost večje participacije na volitvah, pa nasprotniki oz. tisti malo bolj konservativni ali pa strokovnjaki za internetno varnost opozarjajo na številna varnostna tveganja.

Spremembe šele čez šest let
"spletno, elektronsko in glasovanje po pošti (to slovenska zakonodaja že zdaj omogoča v nekaterih primerih), ki jih reforma evropskega volilnega sistema dopušča, bodo v pristojnosti posameznih držav. Te bodo same določile izvedbo volitev ter določile, na kakšen način bodo volilni upravičenci lahko glasovali. Same bodo morale zagotoviti zanesljivost in tajnost glasovanja ter ustrezno zaščito osebnih podatkov v skladu z zakonodajo EU-ja, na enaki ravni, kot velja to v primeru klasičnega glasovanja," so za MMC pojasnili na predstavništvu evropskega parlamenta in dodali, da večina sprememb evropske volilne zakonodaje, ki so jih izglasovali v Strasbourgu, bo v večini držav članic začela veljati šele na volitvah leta 2024.

Najprej zaupanje v digitalne sisteme
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da je Estonija za zdaj praktično edina država na svetu, ki ima elektronske spletne volitve: "Konec leta 2017 je svojo najavo za e-volitve v letu 2019 napovedala Bolgarija, medtem ko so države, kot so Nemčija, Anglija in Nizozemska, ambicije po vpeljavi e-volitev za zdaj opustile, nekatere tudi po pilotnih testiranjih – Irska in Italija, kar nakazuje tudi študija, omenjene volilne reforme EU-ja, predstavljena s strani Evropskega parlamenta," so pojasnili in dodali, da je "v kontekstu morebitnih sprememb volilnega sistema v Sloveniji, v smeri e-volitev, po naši oceni ključno, da se najprej zgradi potrebno zaupanje v digitalne sisteme."

Direktor državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko pa ob napovedani volilni evropski reformi meni, da se s spletnimi volitvami volilna udeležba ne bo bistveno povečala. "Če bi bilo tako, bi bila v Estoniji, ki ima edina v Evropi spletne volitve, 80-odstotna volilna udeležba. Pa ni. Res pa je vsakič nekoliko večja," pravi. Ob tem poudarja, da je pri izvedbi spletnih volitev precej varnostnih pomislekov. Za spremembo volilnega sistema v Sloveniji pa je poleg tega potrebna dvotretjinska večina, ki jo bo v DZ-ju, vsaj v tej sestavi, precej težko doseči.