Sindikati opozarjajo, da se tuji delavci v avtoprevozništvu srečujejo s številnimi kršitvami pravic: od odtegljaja fiktivnih stroškov do neizplačila regresa in čezmernega delovnega časa. Foto: BoBo
Sindikati opozarjajo, da se tuji delavci v avtoprevozništvu srečujejo s številnimi kršitvami pravic: od odtegljaja fiktivnih stroškov do neizplačila regresa in čezmernega delovnega časa. Foto: BoBo
OZS
V Obrtni zbornici Slovenije poudarjajo, da je bila njihova pobuda razumljena napačno in da se tudi sami zavzemajo za pregon kršilcev pravic delavcev. Foto: BoBo

Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek poudarja, da je pobudo dalo članstvo, saj se pogosto srečujejo s pojavom, da novega delavca izobražujejo, potem pa se odpravi drugam. "Vedeti morate, da podjetja dobivajo voznike z opravljenim izpitom in brez nekih dodatnih izkušenj ali znanj. Podjetja jih potem izobražujejo, jim zagotavljajo inštruktorje, celoten proces, da takega človeka usposobimo do točke, da postane samostojen, pa traja dve leti," poudarja Pišek in dodaja, da je to povezano tudi z določenimi stroški.

V praksi pa tuji delavci svojega delodajalca zapustijo prej. Večinoma se odločijo svojo kariero nadaljevati v Nemčiji. "Dejansko smo postali avtošola za nemško gospodarstvo," pravi Pišek in poudarja, da motiv delavcev niso le višje plače, temveč gredo v Nemčijo tudi zaradi boljših možnosti za družino, saj država ponudi "celotni družini boljši socialni status". Na vprašanje, ali je mogoče takega delavca zadržati tudi brez prisile, pa Pišek odgovarja, da bi morali povečati kupno moč v Sloveniji, kar bi lahko naredili z razbremenitvijo dela, a obenem dodaja tudi, da z vidika plač "Slovenija ni Nemčija".

"Izobraževanje primerljivo s štipendiranjem"
Težava pri prevzemu delavcev pa so tudi podjetja, ki poslujejo nezakonito in predstavljajo nelojalno konkurenco. "Ti ljudje jim potem obljubljajo, da bodo delali neomejeno, brez upoštevanja pravil in na mesec potem lahko prejmejo do 4.000 evrov prihodka na črno." V praksi se, tako Pišek, pogosto zgodi, da so ti delavci potem izigrani, saj ne prejmejo celotnega plačila, ali pa so kako drugače ogoljufani.

"Naš namen ni ustvarjanje suženjstva ali siliti delavcev delati pod slabimi pogoji," poudarja Pišek in navaja, da je to izobraževanje primerljivo s štipendijami, ki jih je, v primeru neizpolnjevanja dogovora s tistim, ki jo zagotavlja, treba vračati. Prav zato meni, da bi se morala država ostro lotiti podjetij, ki poslujejo nepošteno in s tem predstavljajo tudi nelojalno konkurenco zdravim podjetjem. Zato so, kot pravi Pišek, v pobudo vključili tudi predlog, da bi delodajalcem, ki ne izplačujejo plač, prispevkov, regresa ali kako drugače kršijo pravice delavcev, prepovedali novo zaposlovanje tujcev. "Prav tako pa svoje člane in vse vedno pozivamo k prijavi kršilcev zakonodaje."

Sindikat: Že danes je zlorab preveč
Pobuda GZS-ja in OZS-ja je namreč naletela na številne kritike. Tako so v Sindikatu poklicnih voznikov Slovenije ogorčeno zapisali, da predlaganemu podaljšanju obvezne zaposlitve državljanov BiH-a odločno nasprotujejo. "Tuji delavci, predvsem v transportu zaposleni kot vozniki težkih tovornih vozil, so že zdaj v zelo slabem položaju – dejansko še slabšem od slovenskih voznikov. Osnovna plača je največkrat nižja od minimalne, prevoženi kilometer dobijo plačan manj - če ima Slovenec kilometer plačan po 14 ali 15 centov, tujci praviloma vozijo za 12 do 13 centov ali manj," so zapisali v sindikatu.

Obenem so opozorili, da veliko prevoznikov tujcem odteguje od plače fiktivne stroške zdravstvenega pregleda, delovnega dovoljenja in podobno, kar bi moral biti strošek delodajalca. Ta odtegljaj pa se nikjer ne vidi, ker mu preprosto zmanjšajo število prevoženih kilometrov. V sindikatu opozarjajo, da nekateri prevozniki tujcem odtegujejo tudi izmišljene stroške za najemnino in spanje v tovornjaku, veliko tujcev pa ne dobi regresa. Prav tako se po navedbah sindikata pogodbe s tujci pišejo praviloma za določen čas nekaj mesecev in se jim zahvali za sodelovanje, če zbolijo ali pa se jim zgodi prometna nesreča.

OZS: Tudi delodajalci se zavzemamo za pregon kršilcev
Zato so v Sindikatu poklicnih voznikov Slovenije odločno nasprotovali predlagani spremembi. Podobno ogorčeno pa so se odzvali tudi v Delavski svetovalnici, kjer so opozorili, da se pogosto srečujejo s primeri, ko tujci zaradi strahu pred izgubo delovnega dovoljenja ne prijavljajo kršitev delodajalcev. Na Delavski svetovalnici so zato prepričani, da bi tak predlog odprl le nova vrata zlorabam in ponudil kršilcem pravic delavcev nove možnosti.

Pišek pa poudarja, da se tudi delodajalci zavzemajo za večji pregon slabih praks in kršilcev pravic delavcev, ki predstavljajo nelojalno konkurenco "zdravim podjetjem," zato so se tudi zavzeli za prepoved zaposlovanja tujcev za kršilce pravic delavcev. Prav zato tudi pripravljajo predloge za sankcioniranje kršitev zakonodaje na področju poslovanja. "Ni prav, da imamo podjetja poštni nabiralnik ena, dva in tri, kot tudi ni normalno, da ima pet podjetij isto odgovorno osebo." Sankcije za kršilce pa bi potem povzročile strah in bi se manj podjetij upalo goljufati, je prepričan Pišek.

"Dobro podjetje skrbi za dobrega delavca"
"Dobro podjetje se zaveda, da mora dobrega delavca zadržati in poskrbeti za kakovostne razmere in dobro delovno okolje, potem pa tudi za finančno nagrado," pravi Pišek in dodaja, da dobra podjetja dajejo stimulacije in božičnice, kolikor pač razmere v panogi to dopuščajo. Pišek poudarja, da se v panogi srečujejo s številnimi nepredvidljivimi situacijami, kot je cena bencina ali cestnin, zato je tudi poslovanje večkrat oteženo. Pri določanju pogodbenih cen pa so velika težava nepoštena podjetja, ki nastopajo z nizkimi cenami in so tako nelojalna konkurenca. Tudi zato se delodajalci, tako Pišek, pri plačevanju delavcev zanašajo tudi na dnevnice, saj "če bi ukinili dnevnice in bi plačevali slovenski bruto bruto, bi lahko vsa prevozna podjetja jutri zaprla svoja vrata."

Na vprašanje, ali se ne boji novih zlorab pri petletni obveznosti, če upoštevamo, da je nadzor nad nepoštenimi delodajalci v Sloveniji otežen tudi zaradi kadrovske podhranjenosti inšpektorata za delo, o čemer smo že poročali, pa Pišek poudarja, da bi država najprej morala poskrbeti za debirokratizacijo in pavšalno obdavčitev podjetij, ki ustvarjajo do 300 tisoč evrov prihodkov na letni ravni. S tem pa bi bilo po njegovem mnenju tudi sproščenih dovolj kadrov za uspešen nadzor kršilcev pravic delavcev.