Urban Koder (1928‒2019). Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
Urban Koder (1928‒2019). Foto: MMC RTV SLO/Stane Sršen
Urban Koder je tudi avtor nekaj več kot 40 šansonov. Foto: BoBo
Urban Koder je tudi avtor nekaj več kot 40 šansonov. Foto: BoBo

Skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder, ki je danes umrl v 91. letu starosti, je pomembno zaznamoval slovensko kulturno krajino, pustil pečat v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, današnjem Big Bandu RTV Slovenija in kot solist na trobenti oral ledino na slovenski džezovski sceni, je o glasbeniku med drugim še dejal Krajnčan.

"Koder je deloval v prvi generaciji slovenskih džezovskih glasbenikov in tako oral ledino na tem področju kot solist na trobenti v takratnem Plesnem orkestru Radia Ljubljana, današnjem Big Bandu RTV Slovenija, in tudi kot dolgoletni član Ljubljanskega džezansambla," pravi Krajnčan. Bil je eden prvih džezovskih solistov pri nas, kar pomeni, da je sole improviziral. Pri uradnem orkestru tedanjega Radia Ljubljana se je kalil od ustanovitve leta 1945 do 1971, vmes je ustanovil svoj ansambel.

Skladatelj, ki ga ni zanimala samo glasba
Krajnčan je Kodra spoznal na snemanjih njegove glasbe za filme in gledališke predstave, kamor ga je povabil kot mladega pozavnista. "Spominjam se ga kot uglajenega gospoda, skladatelja, ki ga ni zanimala samo glasba, temveč tudi gledališče in film." Kot se še spominja, so bili v njegovih zasedbah na snemanjih obvezno prisotna godala, pihala, trobila in ritemska sekcija. "Takrat smo snemali še s pomočjo štoparice, da smo ujeli minutaže za posamezne kadre."

Eden najbolj samosvojih ustvarjalcev v slovenski glasbeni zgodovini
Tudi urednik za džez na Radiu Slovenija in nekdanji umetniški vodja Big Banda RTV Slovenija Hugo Šekoranja se strinja, da je Koder veliko ime v slovenskem kulturnem prostoru. "Kljub medicinski izobrazbi in pričakovani ugledni karieri zdravnika je poslušal glas srca in sledil svoji glasbeni muzi. Najprej kot trobentač in potem še kot skladatelj. Odločitev je bila zagotovo pravilna, saj je Koder eden najbolj samosvojih ustvarjalcev v slovenski glasbeni zgodovini."
"Širše občinstvo ga pozna po glasbi za film Cvetje v jeseni, vendar je ustvaril še celo vrsto skladb za različne zasedbe in za različne namene, pa naj bo to koncertna, filmska, gledališka ali komorna glasba in še posebej šansoni. Urban Koder je bil predvsem intelektualec ‒ in to se je še kako odražalo v širini njegovega ustvarjanja," je še dodal Šekoranja.

Bogat opus
Koder je poleg Cvetja v jeseni (1973) napisal glasbo še za nekatere druge filme. Kot so našteli pri Slovenskem filmskem centru (SFC), je z režiserjem Matjažem Klopčičem sodeloval tudi pri filmu Iskanja (1979), Ljubljana je ljubljena (2005) in Črna orhideja (1989). Za Rajka Ranfla je napisal glasbo za njegov prvi celovečerni film Mrtva ladja (1971), kasneje sta skupaj sodelovala še pri filmih Pomladni veter (1974), Ljubezen (1984) in Živela svoboda (1987).

Sorodna novica Legende velikega in malega ekrana: Urban Koder

Filmsko glasbo je napisal tudi za film Maja in Vesoljček (1988) režiserja Janija Kavčiča, Čas brez pravljic (1986) režiserja Boštjana Hladnika in Ljubezen nam je vsem v pogubo (1987) režiserja Jožeta Galeta. Leta 1989 je podpisal glasbo tudi za lastni portret z naslovom Urban ‒ skice za portret glasbenika, ki ga je za RTV Slovenija posnel režiser Miran Zupanič. Z Zupaničem je sodeloval pri vseh njegovih igranih celovečernih filmih, Operacija Cartier (1991), Radio.doc (1995) in Barabe (2001).

Svojo ljubezen do filma je Koder po navedbah SFC-ja leta 1995 dokazal tudi s stvaritvijo izvirne glasbe za Ko sem bil mrtev (Als Ich Tot War), prvi film Ernesta Lubitscha iz leta 1916, ki je veljal za izgubljenega in sta ga v Sloveniji odkrila Lilijana Nedič in Silvan Furlan iz Slovenske kinoteke.

Za kar 129 radijskih iger, predvsem otroških
Poleg tega pa je napisal tudi izvirno glasbo za kar 129 radijskih iger, predvsem otroških. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je tesno sodeloval z legendarno radijsko režiserko Rosando Sajko - predvsem igre Franeta Puntarja s Kodrovo glasbo, ki se je podala globoko v polje zvočnosti, so tudi zaradi njegovega prispevka prejele kopico mednarodnih nagrad in ponesle edinstveni zvočni izraz v svet.