V ospredju predstave V imenu matere je zgodba s temno senco zaznamovanih članov družine Santini, ki se začenja in končuje s samomorom. Uprizoritev bogati razstava Kapital 2018 umetniške skupine Irwin. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
V ospredju predstave V imenu matere je zgodba s temno senco zaznamovanih članov družine Santini, ki se začenja in končuje s samomorom. Uprizoritev bogati razstava Kapital 2018 umetniške skupine Irwin. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

TSD bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal od 27. marca do predvidoma 8. aprila.
Selektor Marko Sosič si je ogledal 57 predstav, ki so v preteklem letu nastale na podlagi slovenskih besedil. Produkcija je po njegovem mnenju v večini primerov ostala v standardu kakovostnih uprizoritev, ki tematizirajo mnogotere vidike sodobnega človekovega bivanja, pa tudi vprašanja samega uprizarjanja, pri čemer je bilo pogosto opaziti izpovedno avtorefleksijo igralcev. Uprizoritve so zaznamovali večja navzočnost del Ivana Cankarja ter besedila in performansi lanske nagrajenke Prešernovega sklada Simone Semenič.

Odnos do lika in mita Don Juana je Tomi Janežič leto in pol z ekipo gledališčnikov raziskoval v obliki, kot pravi sam,
Odnos do lika in mita Don Juana je Tomi Janežič leto in pol z ekipo gledališčnikov raziskoval v obliki, kot pravi sam, "gledališkega laboratorija" in skoznjo pripravljal predstavo Še ni naslova, za katero je besedilo napisala gledališka ustvarjalka Simona Semenič. Foto: Žiga Koritnik/SMG

Slovenski avtorji še vedno zanimivi za režiserje
Sosič je opazil zastopanost besedil in priredb slovenskih avtorjev v skoraj vseh institucionalnih gledališčih, ki so krstila marsikatero novost že uveljavljenih piscev, pa tudi tistih, ki šele prihajajo v gledališko javno zavest. Zaznal je tudi velik delež režiserjev mlade in najmlajše generacije, ki, kot pravi, z izostreno idejno zasnovo močno prispevajo k rasti in razvoju sodobnega slovenskega gledališča.

Pri izboru programa za TSD sta bili osnovni merili Sosiča, ki je bil pred leti že selektor kranjskega festivala, vsebinska in estetska slojevitost ter celovitost izvedbe posameznih predstav, pa tudi to, ali se je uprizoritev dotaknila določenih registrov, ki izrazito vzpostavljajo dialog s sodobno civilno zavestjo.

V tekmovalni program je uvrstil refleksijo o mitu Dona Juana avtorice Simone Semenič z naslovom Še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. To je skupaj z Masko sodelovalo tudi v produkciji še enega izbranega dela, in sicer avtorskega projekta 6, ki je dokumentaristična drama o nestrpnosti in kulturni nepismenosti, režiral pa jo je Žiga Divjak.

Anton Tomaž Linhart je igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi napisal leta 1790, za model komedije v petih dejanjih, ki svobodno obravnava tematike, kot so telo, spolnost, resnica, pravica in etika, pa je vzel Beaumarchaisevo Figarovo svatbo iz leta 1781. Zgodba je dogajalno postavljena v en sam dan, ko naj bi se poročila Matiček in Nežka, seveda pa ne gre vse po načrtu. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Anton Tomaž Linhart je igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi napisal leta 1790, za model komedije v petih dejanjih, ki svobodno obravnava tematike, kot so telo, spolnost, resnica, pravica in etika, pa je vzel Beaumarchaisevo Figarovo svatbo iz leta 1781. Zgodba je dogajalno postavljena v en sam dan, ko naj bi se poročila Matiček in Nežka, seveda pa ne gre vse po načrtu. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Klasiki z odra ljubljanske Drame
V programu so tudi tri uprizoritve ljubljanske Drame, in sicer velika družinska saga V imenu matere Iva Svetine v režiji Ivice Buljana, Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Janusza Kice in Tavčarjeva Visoška Kronika v režiji Jerneja Lorencija.

Poleg tega sta v tekmovalnem programu še najnovejša uprizoritev domačega Prešernovega gledališča Ob zori, ki je v režiji Žige Divjaka nastala na podlagi Cankarjevih črtic, in produkcija mariborske Drame Fant, dekle in gospod po besedilu Vinka Möderndorferja in v režiji Mateje Kokol.

Izbrane zgodbe Ivana Cankarja, katerih bistvo je hrepenenje po nečem boljšem, resničnejšem in bolj smiselnem življenju, so bile podlaga predstave Ob zori. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Nada Žgank
Izbrane zgodbe Ivana Cankarja, katerih bistvo je hrepenenje po nečem boljšem, resničnejšem in bolj smiselnem življenju, so bile podlaga predstave Ob zori. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Nada Žgank

V spremljevalnem programu pa bodo na ogled Realisti – kabaret za šest igralcev, pijanca in občinstvo Jureta Karasa v režiji Tijane Zijanić in produkciji SNG-ja Nova Gorica, Heroj 2.0 – predstava vseh predstav Uroša Kaurina in Vita Weisa v produkciji KUD-a Moment in Zavoda En-knap, Tih vdih Nejca Gazvode v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja in koprodukciji SNG-ja Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma ter prav tako tako Cankarjev Kralj na Betajnovi v režiji Maše Pelko in produkciji AGRFT-ja.

Bo denar za obiske iz tujine?
Nedorečen pa za zdaj ostaja mednarodni program festivala, saj je ta odvisen od tega, kolikšna sredstva bo festivalu letos namenila država. Kot je povedala direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček, so našteli osem uprizoritev slovenskih tekstov v tujini. Ob 50. letnici, ki jo bo festival praznoval prihodnje leto, pa računa na programsko spremembo, in sicer da bi tudi v tujini nastale predstave po slovenskih dramskih predlogah uvrstili v izbor za tekmovalni program.

Negujejo tudi naslednjo generacijo dramatikov
Že letos festival prinaša novost pri delavnicah dramskega pisanja. Kot je povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak, bodo v sodelovanju z Layerjevo hišo vzpostavili rezidenčno obliko dramskih delavnic, kar je pomembno ne le za Kranj, ampak za celotno Slovenijo in razvoj mlade dramatike.

Ustvarjalci Visoške kronike so ohranili izrazito arhaičen jezik Tavčarjevega romana. Foto: SNG Drama Ljubljana
Ustvarjalci Visoške kronike so ohranili izrazito arhaičen jezik Tavčarjevega romana. Foto: SNG Drama Ljubljana