Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Stres je pravzaprav normalen odziv na notranje ali zunanje dražljaje. Ob tem se začne proizvajati stresni hormon, ki povzroči, da se s stresnimi razmerami spopademo ali zbežimo. Ko je stresnega dogodka konec, se raven stresnega hormona zmanjša. To je kratkotrajni stres, ki ne povzroča negativnih posledic. Če pa stres postane kroničen, lahko negativno vpliva na naše telesno in duševno zdravje.

Znaki ali simptomi stresa so lahko zelo različni: od telesnih, kot so povišan srčni utrip, hitro dihanje, potenje, glavobol, slabost, do čustvenih, kot so potrtost, napetost, razdraženost, in ne nazadnje vedenjskih, kot so jokavost, prepirljivost, lahko tudi agresivnost. Njihov skupni imenovalec je, da niso prijetni. Vendar obstaja tudi pozitivni stres, ki mu pravimo evstres. Tak stres občutimo, kadar se z velikimi pričakovanji lotevamo novih stvari, recimo težko pričakovanega potovanja ali morda nove službe. Tega se veselimo, a nas je tudi malo strah.

Pozitivni stres nima negativnih posledic za naše zdravje. Žal pa to ne velja za negativni kronični stres. Kar 70 do 80 odstotkov obiskov pri zdravnikih je posledica različnih bolezenskih stanj, ki jih povzroča stres. Zato je pomembno, da ga znamo prepoznati. Marsikdaj se namreč zgodi, da posameznik znake stresa preprosto zamenja za simptome druge bolezni in stresu ne posveča pozornosti. Pomembno je tudi, da se naučimo prepoznavati vzroke stresa. Na nekatere namreč lahko vplivamo, na druge pa ne.

Pri tem, kako stres omiliti oziroma kako ga premagovati, nam lahko pomagajo tehnike prizemljitve. Prizemljitev je metoda, ki se za lajšanje stresnih položajev in celo simptomov anksioznosti in depresije uporablja tako v vsakdanjem življenju kot v terapiji. Izraz po slovarju pomeni nekoga, ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih, torej nekoga, ki ne nosi glave v oblakih, kot rečemo. Pri obvladovanju stresa pa s prizemljenostjo mislimo usmerjenost misli in čustev na tukaj in zdaj. Gre torej za različne telesne, na primer dihalne, in miselne vaje, kot je vizualizacija, oziroma tehnike, ki nas osredotočijo na sedanji čas in trenutek. Misli in čustva tako preusmerimo s stresne službe, slabih odnosov ali morda neprijetnega dogodka, ki nas še čaka.

Seveda pa prizemljenost ni magična tabletka za spopadanje s stresom; take tabletke ni. Tehnike prizemljitve tudi niso za vsakogar. Vendar se preprostega načina dihanja, pri katerem traja izdih dvakrat dlje kot vdih, lahko hitro naučimo in ga tudi hitro preizkusimo.

Morda bo naslednja stresna situacija ob osredotočenem dihanju vendarle kratka in stres ne bo postal dolgoročna težava.

Stres in prizemljenost