Zahtevo za izdajo začasne odredbe je vložila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, upravno sodišče pa je nato 27. decembra izvajanje odloka zadržalo do izdaje pravnomočne odločbe.

V Alpe Adria Green so prepričani, da bi z odstrelom nastala nepovratna škoda, saj odstreljenih medvedov ne bo mogoče nadomestiti, tak poseg pa predstavlja tudi rušenje biotske raznovrstnosti. Z izvršitvijo izpodbijanega odloka bi po njihovi oceni nastale težko popravljive škodljive posledice, saj pomeni odstrel osebkov zavarovane živalske vrste poseg v populacijo, ki bi moral biti le izjema.

Po odloku, po katerem je predviden odstrel 175 medvedov in odvzem 25 medvedov zaradi izgub, je bilo sicer do 20. decembra lani odvzetih 44 rjavih medvedov (dva so preselili v Francijo). Foto: BoBo
Po odloku, po katerem je predviden odstrel 175 medvedov in odvzem 25 medvedov zaradi izgub, je bilo sicer do 20. decembra lani odvzetih 44 rjavih medvedov (dva so preselili v Francijo). Foto: BoBo

Po oceni Alpe Adria Green bi namreč nastala nenadomestljiva škoda, saj odstreljenih medvedov ni mogoče več nadomestiti, tako občuten poseg v zavarovano živalsko vrsto, ki se v državi izvaja že več let, pa da je treba preprečiti vsaj do pravnomočne odločitve sodišče. V Alpe Adria Green tudi menijo, da bi z odstrelom kršili slovensko in evropsko zakonodajo.

Vlada: Odstrel medvedov nima negativnih posledic

Država oz. vlada je v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe ocenila, da v predlogu Alpe Adria Green ni utemeljen nastanek težko popravljive škode. Medved ima v primerjavi z volkom drugačno socialno strukturo, saj ne živi in lovi v tropih. Populacija medveda se redno spremlja, podatki ne kažejo nobenih negativnih posledic izvajanja odstrela na populacijo rjavega medveda. Ta se namreč v zadnjih letih širi številčno in prostorsko.

Ker odvzem medveda iz narave, ki ga opredeljuje izpodbijani odlok, vključuje vse oblike smrtnosti, to po oceni vlade predstavlja varno mejo, da se s tem odstrelom ne povzroči negativnega vpliva na populacijo medveda. Zato tudi ne more priti do težko popravljivih škodljivih posledic, tudi če bi bil odlok izvršen pred pravnomočno odločitvijo upravnega sodišča.

Vlada se sicer strinja, da je vsaka žival sama po sebi dragocena, vendar je treba v tem primeru po njenih pojasnilih gledati na celotno populacijo, saj prav ustrezno upravljanje vrste na ravni populacije zagotavlja strpen odnos slovenske družbe do te živali.

Ugodne razmere za rjavega medveda

Zaradi zadržanja izvajanja odloka bi po mnenju vlade prišlo do manjšega odstrela, posledično pa do povečanja populacije rjavega medveda v naslednjih letih. Posebno je to kritično v letošnjem letu, ko je bil gozdni obrod zelo obilen in razmere za rjavega medveda zato ugodne. S tem bi se povečala možnost neposrednih konfliktov, so prepričani na vladi.

Po mnenju vlade je treba pri presoji utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe upoštevati tudi potencialno nevarnost ob zadržanju izvajanja odloka, da bi nastala resna škoda, ne le za premoženje, temveč tudi za zdravje ljudi in javno varnost, česar ob obstoječem številu osebkov in dokazanem hitrem naraščanju populacije rjavega medveda ni mogoče z gotovostjo zavrniti.

Upravno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za dopustnost tožbe v tem sporu. Sodišče bo zadevo uvrstilo med prednostne zadeve, tako da bo čim prej presodilo tudi (ne)utemeljenost tožbe oz. (ne)zakonitost izpodbijanega akta, še izhaja iz sklepa sodišča.