Pandemija je močno posegla tudi v mobilnost študentov in izvedbo programov Erasmus+. Zanimanje za te je v tem drugem valu epidemije upadlo za več kot polovico, študente, ki želijo navkljub pandemiji poletni semester opravljati v tujini, pa je zaskrbelo zaradi priporočila šolskega ministrstva slovenskim univerzam, naj začasno prekinejo izvajanje teh programov. Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič zatrjuje, da mobilnost ni ogrožena, a na nacionalni ravni še ni bilo odločitve.

Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport je pozvalo slovenske univerze k pripravi strategij in protokolov za obveščanje študentov o načrtu za njihovo namestitev v primeru okužbe z novim koronavirusom in jim priporočilo izvedbo virtualnih oblik mobilnosti, tudi omejitev oziroma celo prekinitev programov Erasmus+ v prihajajočem poletnem semestru. Rektorska konferenca sklepa o tem še ni sprejela, a programi mobilnosti po besedah rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča niso ogroženi.

Na mariborski univerzi so se odločili, da bodo te programe izvajali tudi v naslednjem, to je poletnem semestru, podobno naj bi razmišljali tudi na drugih slovenskih univerzah: »saj z virtualno mobilnostjo zagotovo niso pridobljene vse izkušnje, spretnosti in znanja, ki so osnovni vzgib študentov in študentk, da se odločajo za tovrstne dejavnosti«. Veliko prednost programov mobilnosti prepoznavajo tudi v Študentski organizaciji, ki, tako kot mariborska univerza, ne vidijo nobene prednosti v digitalnih izmenjavah. Pri študentovi večmesečni odsotnosti od doma je namreč, poleg pridobljenih kompetenc, velikega pomena prav spoznavanje tujih raziskovalnih in delovnih organizacij, navsezadnje tudi kultur, ki tvorijo skupni evropski prostor. Študentska izmenjava oziroma študij na tuji univerzi iz razmer slovenskega doma zato zanje ni sprejemljiva. Z začasno selitvijo študentov v tujino pa je povezana tudi finančna politika programov Erasmus+, saj so študenti upravičeni do teh sredstev le, če za čas študija zapustijo svojo državo.

Prijave za programe mobilnosti Erasmus+ za prihajajoči semester so tako na mariborski univerzi že odprte, določena pa sta tudi modela izobraževanja za tuje študente, ki bodo v poletnem semestru študirali v Mariboru. »Prvi model je kombinirana mobilnost. Če bo epidemiološka situacija zaostrena, bomo študijski proces izvajali na daljavo, virtualno, ob ugodnih okoliščinah pa bomo prešli na predavanja v živo. Drugi predvideva izvedbo predavanj v predavalnicah, če bo to omogočala epidemiološka slika, in sicer bomo proces izvajali hibridno, kot je bilo dogovorjeno na začetku semestra, vsebine pa bomo hkrati prenašali tudi po spletu,« še dodaja rektor mariborske univerze Kačič. Za tuje študente, ki naj bi jih bilo v poletnem semestru na mariborski univerzi okoli 400, bodo izvedli vse obveznosti, vprašanje je zgolj način izvedbe, torej ali bodo obveznosti izvedene po hibridnem modelu, na daljavo ali v prostorih fakultet. »En mesec pred začetkom semestra, ki se začne 22. februarja, bomo študente obvestili o načinu izvedbe, da bodo lahko ustrezno načrtovali svoj prihod in si rezervirali ustrezno namestitev. Univerza v Mariboru razpolaga z zadostnimi kapacitetami, zato pričakujemo, da bomo lahko v tem letu vsem študentom zagotovili tudi ustrezno namestitev,« še dodaja Kačič. Senatorji ljubljanske univerze naj bi končno odločitev o izvajanju programov Erasmus+ sprejeli ta konec tedna.

Center Republik Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v zvezi z letošnjo zdravstveno sliko pri nas in po svetu ugotavlja, da je v prvem valu epidemije 25 odstotkov študentov odpovedalo sodelovanje na izmenjavi, 15 odstotkov študentov ga je začasno zamrznilo, 55 odstotkov jih je aktivnosti nadaljevalo po spletu, v drugem valu pa je bilo odpovedi v povprečju od 50 do 70 odstotkov. Tudi pred začetkom naslednjega semestra so študenti pozvani k dodatni previdnosti, in sicer naj v izogib nepotrebnim stroškom pri potencialnem delodajalcu preverijo možnost opravljanja prakse, na fakultetah predvideni način poučevanja in zdravstveno stanje v državi, v katero potujejo.
Sredstva za izvajanje programov Erasmus pa so po Kačičevih besedah zagotovljena. »Zagotovo je Erasmus+ prepoznan kot eden najuspešnejših projektov na tem področju, in mislim, da ni skrbi, da bi bil ogrožen zaradi covidkrize, ki upam, da se bo v letu 2020 oziroma v začetku leta 2021, glede na vse, kar je napovedano v zvezi s cepivi, vseeno končala. Vse bodoče študentke in študente in tudi zaposlene, ki bi radi sodelovali pri tem projektu, lahko tako pomirimo, da bomo to izvajali tudi v prihodnje.«

Razvoju epidemije se bo navsezadnje v prihodnjem koledarskem letu dinamično prilagajal tudi študijski proces za slovenske študente na domačih univerzah, za študij na daljavo oziroma hibridni način izobraževanja pa se odločajo tudi druge partnerice projekta Erasmus+.
Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope, Nataša Rižnar, Aljaž Mejal.