Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
176 epizod
176 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.
V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.
V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.
Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.
V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.
Pogovarjamo se z Niko Jurman, ki je za svoj film z duhovitim naslovom Borbike, za katerega je črpala navdih v serijah iz 90.let, izhajala pa je tudi iz svojih otroških iger z barbikami, prejela glavno nagrado na letošnji ediciji Festivala neodvisnega filma.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord.
Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.
Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.
Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.
V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.
V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.
V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.
V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.
V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.
Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z Moderno galerijo pripravila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so podelili nagradi in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Za življenjsko delo so se poklonili 96-letni ilustratorki Ančki Gošnik Godec, med drugim avtorici podob v Muci copatarici in Treh botrih lisičicah. Vse od ustanovitve nagrade leta 1969 je to šele šesta nagrajenka in kot prva ilustratorka. Nagrado za opus zadnjih petih let so podelili slikarju in kiparju Juriju Kalanu, priznanji Riharda Jakopiča pa sta letos prejeli slikarka Tina Konec ter novomedijska sodobna umetnica Đejmi Hadrović.
Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.
V ponedeljek se v Bologni začenja 61. izdaja ene največjih knjižnosejemskih prireditev na svetu, ki vsakič znova v središče postavlja književnost za otroke in mlade. Dogodki, namenjeni predvsem avtorjem in ilustratorjem, likovnim umetnicam, pisateljicam in pisateljem ter drugim, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem, bodo potekali štiri dni. Slovenija, ki se je odločila, da svoje častno gostovanje zaznamuje z logotipom s strešicami in šumniki ŠČŽ, bo na približno 30. dogodkih na sejemskih prizoriščih in drugod po Bologni imela možnost promocije in uveljavljanja tovrstne književnosti; in za bolj poudarjeno sodelovanje z mednarodnim knjižnim, likovnim ali filmskim področjem, s področji novih in hibridnih medijev … nenazadnje so se letošnji prireditelji odločili, da bodo tokrat več pozornosti namenili stripu. V Bologni bo z veliko razstavo 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej v ospredju, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59, v osrčju likovni del književnosti za otroke in mlade, vendar bodo nekateri dogodki, predvsem konferenca z naslovom Slovenija rada bere v knjižnici Salaborsa, posvečeni tudi knjižnemu besedilu, predstavitvi slovenskih bralno spodbujevalnih akcij, bralni pismenosti in promociji branja.
Neveljaven email naslov