Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
863 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov