Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela).
Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior.
Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.
22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela).
Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior.
Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.
Schubertiade: An Die Musik – Glasbi je naslov zadnjega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je potekal 25. avgusta 2023 na Gradu Snežnik. Na njem je nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki je pod umetniškim vodstvom Borisa Šinigoja izvedla Schubertiado, historično zvesto obuditev večera samospevov, kakršnemu je lahko prisluhnil ali na njem nastopil tudi Franz Schubert sam. Schubertova glasba vselej gane in povzdigne dušo. Svoj najintimnejši trenutek brez dvoma doseže v obliki samospeva, pa tudi nekaterih lirično ubranih večglasnih pesmi za ženske glasove ob nežni spremljavi romantične kitare. Te nas s pretanjeno uglasbenimi pojočimi verzi nemško govorečih romantičnih pesnikov nagovarjajo naravnost v srce. Pri podajanju nepozabnega večera Schubertove komorne glasbe, to je resnične Schubertiade, jim predano priskočijo na pomoč lirično ubrani instrumentalni intermezzi z navdihujočim prepletom spevne kljunaste flavte, milozvočnih godal in srebrnih kitarskih strun. Poleg samospevov nas v oddaji čakajo še večglasne pesmi ob spremljavi romantične kitare ter instrumentala dela Schuberta in njegovih sodobnikov Václava Tomáša Matějke in Heinricha Augusta Marschnerja. Nova Schola Labacensis: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran Nadia Magister, mezzosopran K.G. Blažka Mraz, kljunasta flavta Tomaž Šinigoj, violina in viola Miha Šinigoj, violončelo Boris Šinigoj, romantična kitara
Eno najbolj nenavadnih mladostnih del Johanna Sebastiana Bacha je Capriccio v B-duru s programskim podnaslovom v italijanščini Sopra la lontananza de il fratro dilettissimo. Skladba je verjetno nastala po vzoru šestih tako imenovanih Bibličnih sonat leipziškega kantorja Johanna Kuhnaua, ki imajo italijanske komentarje in z glasbenimi figurami upodabljajo zgodbe iz Stare zaveze. Bachov naslov se v prevodu glasi Capriccio na odhod ljubljenega brata. Dolgo je veljalo prepričanje, da je povezan z odhodom njegovega starejšega brata Johanna Jacoba v švedsko vojsko leta 1704, zdaj pa poznavalci dopuščajo drugačne interpretacije in tudi možnost, da delo sploh ni avtobiografsko.
23. avgusta lani je bil v Viteški dvorani gradu Brežice koncert festivala Seviqc Brežice, in sicer solistični recital zgodnje glasbe za violončelo z naslovom Cello evolution v interpretaciji baskovskega umetnika Josetxuja Obregóna. Katera je bila prva skladba, napisana za solo violončelo, in kaj je bilo za ta inštrument napisano, preden je Bach ustvaril svoje izjemne suite za solo violončelo? Ti vprašanji sta violončelista gnali k raziskovanju prve solistične literature za svoj inštrument. Program projekta je naslovil Evolucija violončela in pod tem naslovom združil dela italijanskega seicenta s suitami Johanna Sebastiana Bacha, torej dela skladateljev, ki so zvočni svet tega inštrumenta tudi šele raziskovali.
Neveljaven email naslov