Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
96 epizod
96 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Kavatina za kitaro Stanleyja Myersa iz filma Lovec na jelene, Pet fantazijskih skladb, op. 3 Sergeja Rahmaninova, Slovanska fantazija za klavir in orkester Ottorina Respighija, kratki deli iz madridske rokopisne zbirke starih plesov in viteških pesmi Cancionero de Palacio, Koncert za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja, klavirski ciklus V meglah Leoša Janačka in Belokranjske pisanice – suita za orkester v treh stavkih Danila Bučarja.
Predvajamo Rondo za klavir v C-duru, op. 51/1 Ludwiga van Beethovna, Adagio za violino in orkester v E-duru, K. 261 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet v g-molu, op. 56, št. 2 Franza Danzija.
Na sporedu: Preludij v F-duru Johanna Ludwiga Krebsa, Sonata v B-duru za violino, violo, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 273 Dietricha Buxtehudeja, Kvartet v D-duru, op. 8, št. 1 Carla Philippa Stamitza in Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška', Josepha Haydna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Neveljaven email naslov