Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović
Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.
"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović
Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović
Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.
"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović
Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.
Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.
Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu "naredi sam". Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.
Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.
"Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti," je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27.
Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.
Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.
MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.
Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant.
Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)
V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge.
V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. Sogovorniki: - Hugo Smeh - Simon Stojko Falk - Miha Blažič - Mare Godnjavec - Jizah - Matjaž Ambrožič - Borja Močnik
Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop.
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.
Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.
V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu. Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.
Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.
Neveljaven email naslov