Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Množične migracije potrošnikov na splet

08.12.2020


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.


Intelekta

888 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Množične migracije potrošnikov na splet

08.12.2020


Praznična potrošnja med epidemijo

Decembrski nakupi so bili evforično-stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj ta hip to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje. Praznovanje v družinskem in prijateljskem krogu bi moralo letos, če želimo preprečiti širjenje okužbe s koronavirusom, potekati prek zaslonov, od doma, na daljavo.

Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj funkcionalno kot kadar koli, kar ni slabo, vendar Špela Reš iz centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarja, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Tja se moramo odpraviti tudi po nujnih nakupih, decembra so to darila. Nakupovanje prek spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Špela Reš pravi, da to lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem:

"Škodljivo je kompulzivno nakupovanje, ko nakupovanje uporabljamo takrat, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. To je rizično. Pa tudi, ko kupujmo stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj sredstev, ko smo s tem preokupirani, da razmišljamo o nakupovanju, tudi kadar delamo kaj drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, po katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je prevzelo funkcijo soočanja s stresom."

In stresa je ta hip zelo veliko. Kot pravijo strokovnjaki, je za nas najbolj stresna prav negotovost – laže se torej spoprimemo z napovedjo grozljivega izida kot pa z negotovostjo. In v času, ko se iz dneva v dan pričakuje spremembe, opuščanje starih ali sprejemanje novih ukrepov, je negotovosti ogromno. Pa tudi anksioznosti, depresije, jeze in agresije. Taka čustvena stanja vplivajo tudi na potrošnjo, zato se statistika zasvojenosti z nakupovanjem utegne spremeniti, kot pravi Špela Reš, obstaja možnost porasta zasvojenosti z nakupovanjem prek spleta.

December v potrošniški družbi zaseda posebno mesto, saj že vrsto let kultivira hiperpotrošnjo. Črni petek in spletni ponedeljek sta se iz Združenih držav Amerike, kjer se navezujeta na ameriški praznik zahvalnega dne, razširila po vsem svetu. Profesorica doktorica Breda Luthar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je za sodobno potrošno kulturo značilna prav ta popolna integracija sanjarjenja o potrošnji in permanentnem imaginarnem trošenju. Potrošnja torej ni dodatek versko družinskemu prazniku, ampak je njegov sestavni del. Ne obstaja torej neki avtentični praznik in komercializacija tega, ampak je v moderni družbi v osnovi že to to. Doktorica Luthar pravi, da moralizacija okrog te množične potrošnje tako ni ključno vprašanje. Če posameznika v potrošniški družbi dobro opisuje geslo Trošim, torej sem. Kako se počuti tak posameznik, ko ne troši, ko ga torej ni? Doktorica Luthar odgovarja:

"Gre za občutek sodelovanja, da smo enakopraven del te družbe. Pri potrošni kulturi je torej ključno razredno vprašanje. Občutek, da nisi del teh ritualov, je izključujoč."

Tudi v tej luči je torej treba razumeti množično potrošnjo poceni izdelkov, saj ta pričara občutek enakopravnosti, vključenosti, pa tudi iluzijo drugačnega družbenega položaja.

Nakupovanje v fizičnem prostoru je letošnjo praznično sezono omejeno na najnujnejše izdelke, zato se tako rekoč vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni, poleg njih pa tudi spletni goljufi. Jasmina Mešić z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert opozarja, da so ti vse bolj sofisticirani, prevare pa je vse težje prepoznati. Vedno sledijo nekim trendom. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, prek elektronske pošte ali družbenih medijev.

"Kjer koli je lahka pot, po kateri dosežemo širšo množico, tam so tudi goljufi."

Več o varnem nakupovanju prek spleta na varninainternetu.si.


28.05.2024

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija


20.05.2024

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big


13.05.2024

Kako je v naši domovini biti mlad?

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?


06.05.2024

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov