Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
4 epizod
Monografska oddaja je posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Slavko Osterc se je leta 1927 vrnil s študijskih let v Pragi, kjer je blestel v glavnih kompozicijskih predmetih. V domovino se je vrnil kot skladatelj naprednih slogovnih nazorov in začel poučevati na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Bil je izredno luciden opazovalec tedanjih glasbenih tokov, sodobno glasbo pa je želel na vse mogoče načine približati domovini. Potoval je v tujino in obiskoval glasbene festivale ter vzdrževal stike z Mednarodnim združenjem za sodobno glasbo. Leta 1935 je v kompozicijskem razredu Slavka Osterca diplomiral Franc Šturm. V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju je Šturm sledil Osterčevi ideji glasbenega modernizma, vendar pa je Šturmovo življenje ugasnilo v letu 1943, ko se je pridružil Osvobodilni fronti. Šturm je bil eden bolj radikalno usmerjenih skladateljev svojega časa, po študiju v Pragi pri Josefu Suku in Aloisu Hábi pa je zastopal napredne slogovne nazore.
Risto Savin je bil umetniški psevdonim Friderika Širce, ki je poklicno deloval kot častnik, topniški oficir avstrijske vojske. Savin se je podpisal pod več oper, posebeno pomembni pa so njegovi samospevi in komorna glasba, ki po kakovosti pomeni enega zgodnjih vrhuncev slovenske glasbe v tej zvrsti.
Predstavljamo dve simfonični pesnitvi Blaža Arniča: Gozdovi pojejo in Pastoralno pesnitev za violončelo in orkester.
Demetrij Žebre je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.
Neveljaven email naslov