Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
221 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Ste se kdaj 'režali na vsa usta', ste imeli kdaj 'polna usta besed'? To sta frazema, povezana z usti, ki ju večkrat uporabljamo. Več o njunem izvoru in pomenu pa v naslednjih minutah z našimi mladimi jezikoslovci.
Vam je kdo v službi 'trn v peti', čeprav ste se uredili 'od glave do pet', da ne bo imel pripomb, nazadnje pa ste pošteno 'nabrusili pete', da niste zamudili sestanka z njim? To je le nekaj frazemov, povezanih s petami ... več o njih vam povedo študentje FHŠ UP!
Tokratni frazemi so povezani z očmi: 'metati si pesek v oči', 'odpreti komu oči' ali 'oko za oko' so le nekateri med njimi. Kaj pomenijo, vam bodo razložili študentje FHŠ UP.
Ste kdaj vse 'opravili z levo roko', 'bili komu desna roka', ste 'za koga dali roko v ogenj' ali 'imeli zvezane roke'? To je le nekaj frazemov, povezanih z rokami. Njihov izvor vam v naslednjih minutah pojasnijo naši mladi jezikoslovci.
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
Neveljaven email naslov