Poljska pisateljica, publicistka in dramatičarka Zofia Nałkowska je bila ena osrednjih osebnosti poljske književnosti med obema vojnama. Rodila se je leta 1884 v intelektualni družini v Varšavi. V prvem ustvarjalnem obdobju je izhajala iz poljske moderne, zlasti simbolizma, in se je ukvarjala predvsem s psihološko upodobitvijo svojih romanesknih likov, zlasti žensk v meščanski družbi, in feminizmom, po prvi svetovni vojni pa se je začela zanimati tudi za širše družbene teme, kar je opazno že v izvirnem modernističnem romanu Choucas iz leta 1927. Pripoved je postavljena v zdravilišče za pljučne bolezni v švicarskih Alpah. Med njenimi najbolj znanimi družbenokritičnimi romani sta Meja iz leta 1935 (v slovenščini smo ga dobili leta 1965) in Vozli življenja (1948). Poleg številnih romanov je napisala tudi več dram in vrsto novelističnih zbirk. Leta 1946 je kot članica mednarodne komisije za preiskavo nemških zločinov na Poljskem poslušala številna pričevanja preživelih taboriščnikov in na tej podlagi je leta 1949 nastala zbirka novel Medaljoni (v slovenščini je izšla leta 1963). Tako pred drugo svetovno vojno kot po njej je bila dejavna v poljskem kulturnem in družbenem življenju. Umrla je leta 1954 v Varšavi. Avtorica scenarija Jana Unuk, interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.