Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zofia Nałkowska: Choucas - Internacionalni roman

21.04.2024

Poljska pisateljica, publicistka in dramatičarka Zofia Nałkowska je bila ena osrednjih osebnosti poljske književnosti med obema vojnama. Rodila se je leta 1884 v intelektualni družini v Varšavi. V prvem ustvarjalnem obdobju je izhajala iz poljske moderne, zlasti simbolizma, in se je ukvarjala predvsem s psihološko upodobitvijo svojih romanesknih likov, zlasti žensk v meščanski družbi, in feminizmom, po prvi svetovni vojni pa se je začela zanimati tudi za širše družbene teme, kar je opazno že v izvirnem modernističnem romanu Choucas iz leta 1927. Pripoved je postavljena v zdravilišče za pljučne bolezni v švicarskih Alpah. Med njenimi najbolj znanimi družbenokritičnimi romani sta Meja iz leta 1935 (v slovenščini smo ga dobili leta 1965) in Vozli življenja (1948). Poleg številnih romanov je napisala tudi več dram in vrsto novelističnih zbirk. Leta 1946 je kot članica mednarodne komisije za preiskavo nemških zločinov na Poljskem poslušala številna pričevanja preživelih taboriščnikov in na tej podlagi je leta 1949 nastala zbirka novel Medaljoni (v slovenščini je izšla leta 1963). Tako pred drugo svetovno vojno kot po njej je bila dejavna v poljskem kulturnem in družbenem življenju. Umrla je leta 1954 v Varšavi. Avtorica scenarija Jana Unuk, interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.


Literarni portret

5 epizod


Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.

Zofia Nałkowska: Choucas - Internacionalni roman

21.04.2024

Poljska pisateljica, publicistka in dramatičarka Zofia Nałkowska je bila ena osrednjih osebnosti poljske književnosti med obema vojnama. Rodila se je leta 1884 v intelektualni družini v Varšavi. V prvem ustvarjalnem obdobju je izhajala iz poljske moderne, zlasti simbolizma, in se je ukvarjala predvsem s psihološko upodobitvijo svojih romanesknih likov, zlasti žensk v meščanski družbi, in feminizmom, po prvi svetovni vojni pa se je začela zanimati tudi za širše družbene teme, kar je opazno že v izvirnem modernističnem romanu Choucas iz leta 1927. Pripoved je postavljena v zdravilišče za pljučne bolezni v švicarskih Alpah. Med njenimi najbolj znanimi družbenokritičnimi romani sta Meja iz leta 1935 (v slovenščini smo ga dobili leta 1965) in Vozli življenja (1948). Poleg številnih romanov je napisala tudi več dram in vrsto novelističnih zbirk. Leta 1946 je kot članica mednarodne komisije za preiskavo nemških zločinov na Poljskem poslušala številna pričevanja preživelih taboriščnikov in na tej podlagi je leta 1949 nastala zbirka novel Medaljoni (v slovenščini je izšla leta 1963). Tako pred drugo svetovno vojno kot po njej je bila dejavna v poljskem kulturnem in družbenem življenju. Umrla je leta 1954 v Varšavi. Avtorica scenarija Jana Unuk, interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.


19.05.2024

Ernest Hemingway: Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije

Bližajo se letne olimpijske igre v Parizu - morda je bila to ali pa tudi ne iztočnica za današnjo oddajo o nekdanjem Parizu - Nina Gostiša jo je namreč naslovila Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije. Vanjo danes prištevamo slovita pisateljska imena, kot so Francis Scott Fitzgerald, Ezra Pound, T. S. Eliot in Ernest Hemingway. V tem posebnem Literarnem portretu se tako s pomočjo odlomkov Hemingwayjevega dela Premični praznik sprehajamo po Parizu dvajsetih let, ki ga je zaznamovala omenjena generacija. Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalec Frančišek Mlakar, režiserka Ana Krauthaker, bralka Jasna Rodošek, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.


12.05.2024

Percy Bysshe Shelley: neustavljiv, neomajen, nesmrten

Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice. Avtorica oddaje: Tadeja Spruk, avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley, avtorica prevodov: Tadeja Spruk, režiser: Jože Valentič, bralka: Lidija Hartman, interpret: Jure Henigman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2019.


05.05.2024

Laurent Gaudé: V iskanju Človeka

Sodobni francoski dramatik in pisatelj, prejemnik Goncourteve nagrade Laurent Gaudé (1972) v svojih romanih ne opisuje samo izmišljenih svetov, temveč tudi tragične dogodke iz naše sedanjosti. Na vprašanja, zakaj so njegova dela pogosto temačna, odgovarja, da ga privlačijo dogodki, ki človeka iztrgajo iz vsakdanjika, obveznosti in družinskega konteksta. Šele v takih okoliščinah si lahko zastavimo temeljna eksistencialna vprašanja. Avtorica scenarija Urša Jernejc je izbrala odlomke iz romanov Sonce Scortovih (prevod: Tjaša Mohar) in Eldorado (prevod: Tjaša Mohar). Avtorica scenarija Urša Jernejc, prevajalki Urša Jernejc in Tjaša Mohar, režiser Jože Valentič, bralka Barbara Zupan, interpreti Pavle Ravnohrib in Iva Krajnc Bagola, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2018.


28.04.2024

Lale Gül

Lale Gül, mlada nizozemska pisateljica turškega porekla je pripadnike turške skupnosti na Nizozemskem, pa tudi vso javnost, vsekakor pa svojo družino razburila s knjigo Živela bom. Izšla je pred tremi leti, lani pa tudi pri nas v prevodu Stane Anželj pri Mladinski knjigi. Ob izidu je postala zvezda na Nizozemskem, ne le literarna, pač pa predvsem kot pričevalka o položaju mlade muslimanske ženske v zahodni evropski družbi. Pisateljica je septembra lani obiskala Ljubljano, z njo se je pogovarjala Petra Meterc, avtorica Literarnega portreta, v katerem Lale Gül tudi govori o svoji knjigi. Igralka Tina Resman, bralca Mateja Perpar in Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov