Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.
Tokratno oddajo namenjamo sodobni glasbi z orglami, inštrumentom z veliko zvočnih in izraznih možnosti. Pritegnile so skladatelja Alda Kumarja in Uroša Rojka, ki letos praznujeta življenjski jubilej – 70. rojstni dan, navdihnile pa so tudi avstrijskega sodobnega skladatelja in organista Petra Planyavskega, ki je na poezijo Srečka Kosovela ustvaril cikel z naslovom Harfa drobnega dežja. Od rojstva tega, tudi danes zelo aktualnega slovenskega pesnika letos mineva 120 let.
Z glasbo se bomo tokrat pomudili ob treh čeških romantičnih skladateljih - Antoninu Dvořaku, Bedrichu Smetani in Bohuslavu Foersterju. Z orglami se v svoji skladateljski karieri niso posebej proslavili, vseeno pa so zanje nekaj malega ustvarili, saj so bili z njimi, na tak ali drugačen način, tudi povezani. Nanje so igrali predvsem v mladosti, saj je bil to v tistih časih inštrument, ki je pogosto nadomeščal klavir, glasbilo, ki je bilo mnogim družinam zaradi skromnih razmer nedostopno. Orgle pa so stale v cerkvah in kot še danes marsikje, vabile mlade nadobudne glasbenike, da jih preizkusijo. Orgelske šole so bile največkrat tudi edina možnost za kakovosten in sistematičen glasbeni pouk.
Francoski organist in skladatelj Marcel Dupré se je rodil v glasbeni družini leta 1886 v Rouenu. Orgle je študiral na pariškem konservatoriju pri Félixu-Alexandru Guilmantu in njegovem asistentu Louisu Viernu, kompozicijo pa pri Charlesu-Marieju Widorju. Mnogo let pozneje je tudi sam začel poučevati na konservatoriju, kjer je bil profesor orgel in improvizacije 28 let. Kot odličen organist je veliko koncertiral doma in v tujini, v svoji karieri je imel več kot 2000 nastopov.
Tokrat bo v ospredju orgelska glasba, ki so jo glasbeni ustvarjalci različnih obdobij in slogov namenili Mariji. Morda je presenetljivo, da niso pisali le del, pri katerih imajo orgle spremljevalno vlogo in je v ospredju vokal, precej je namreč tudi solističnih orgelskih skladb z marijansko tematiko.
Neveljaven email naslov