Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kip svobode, s polnim imenom Svoboda kroži po svetu, je ameriški spomenik na ustju reke Hudson in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v 19. stoletju podarila Francija. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eifel. Ameriški založnik Gustav Pulitzer je zbral denar za prevoz kipa v New York, kjer so ga na otočku pred tamkajšnjim pristaniščem odkrili na današnji dan leta 1886.
"Časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora, Tako je na današnji dan leta 1916 o dunajskih polemikah po umoru ministrskega predsednika Stürgkha pisala tržaška Edinost.
»Korak za korakom, toda odločno je napredoval naš narod v borbi za svojo svobodo. Danes odločno ponavljamo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naš narod združen v eni državi,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 v okvirčku objavil misel Edvarda Kardelja.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl Albert Rejec, tigrovec, narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral v Padovi in Rimu, bil je med ustanovitelji Tigra. V Parizu je s predstavniki Komunistične partije Italije podpisal dogovor o pravici do samoodločbe slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je pisal predvsem o Benečiji. Podrobneje o njem zgodovinar Gorazd Bajc:
Oktobra smo v kleti od večera do jutra, pravi istrski pregovor
V Parizu je predvidoma na današnji dan leta 1796 umrl skladatelj Antonín Tadeáš Jan Nepomuk Stamic. Oče violinist ga je vključil v orkester Cappelle Mannheim. Od leta 1782 sta igrala vdvornem orkestru v Versaillesu. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Stamitzevega Koncerta za godala v C- duru. Nemški godalni orkester je na snemanju vodil Karl Ristenpart
1138 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Kip svobode, s polnim imenom Svoboda kroži po svetu, je ameriški spomenik na ustju reke Hudson in predstavlja pozdrav vsem obiskovalcem, tudi priseljencem, ki so prihajali v Ameriko. Združenim državam ga je v 19. stoletju podarila Francija. Kip je izdelal Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eifel. Ameriški založnik Gustav Pulitzer je zbral denar za prevoz kipa v New York, kjer so ga na otočku pred tamkajšnjim pristaniščem odkrili na današnji dan leta 1886.
"Časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora, Tako je na današnji dan leta 1916 o dunajskih polemikah po umoru ministrskega predsednika Stürgkha pisala tržaška Edinost.
»Korak za korakom, toda odločno je napredoval naš narod v borbi za svojo svobodo. Danes odločno ponavljamo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naš narod združen v eni državi,« tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 v okvirčku objavil misel Edvarda Kardelja.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl Albert Rejec, tigrovec, narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral v Padovi in Rimu, bil je med ustanovitelji Tigra. V Parizu je s predstavniki Komunistične partije Italije podpisal dogovor o pravici do samoodločbe slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini. Med drugo svetovno vojno se je pridružil partizanom. Po vojni je delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je pisal predvsem o Benečiji. Podrobneje o njem zgodovinar Gorazd Bajc:
Oktobra smo v kleti od večera do jutra, pravi istrski pregovor
V Parizu je predvidoma na današnji dan leta 1796 umrl skladatelj Antonín Tadeáš Jan Nepomuk Stamic. Oče violinist ga je vključil v orkester Cappelle Mannheim. Od leta 1782 sta igrala vdvornem orkestru v Versaillesu. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Stamitzevega Koncerta za godala v C- duru. Nemški godalni orkester je na snemanju vodil Karl Ristenpart
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Dela na radiu se spominja Silivija Mozetič, ki je urejala oddajo Mladim poslušacem. Slišali bomo posnetek oddaje, ki je nastala v Hrvatinih.
Kako se je spremenil poslovni utrip Primorske? In kako se dela na radiu spominja Tomo Šajn?
Kako smo o dolinski majenci poročali pred leti? In kako se dela na Radiu Koper spominja Zdenko Ferletič?
Nazaj v zgodovino mojega kraja je bila oddaja, ki so jo na našem radiu ustvarjali v 70th letih. Sredi maja leta 1973 je nastala Bovcu. Spomine je z nami delila tudi Ljudmila Strgar.
6. maja se v radijski kroniki spominjamo potresa v Benečiji. Dela v zamejstvu se bo spominjala Vesna Čehovin.
Ob 20ti obletnici proglasitve prve slovenske vlade smo leta 1965 na radiu slišali spomine Ajdovcev. V radijski kroniki Naših 75 let se bo dela na radiu Koper spomnil Drago Mislej Mef.
Kako je nastajal pomorski zakonik? In kako se dela na Radiu Koper spominja Borica Arko? Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. V tokratni oddaji se bomo spomnili vstopanja Slovenije v EU, slišali boste tudi glas in spomin Boža Marinca.
Radijske kronike v mesecu maju posvečamo arhivskim posnetkom, ki nosijo majsko oznako. Spominjamo se tudi naših nekdanjih sodelavcev. Tokrat se spominjamo oddaje Torklja z Ido Kogej.
Maj je za našo hišo poseben, prazničen mesec. V tem mesecu bomo radijske kronike posvetili spominom na poročanje minulih let, desetletij. Pokukali bomo v arhiv preteklih majskih dni Radia Koper in se srečali z nekdanjimi sodelavci radia Koper. Boste še prepoznali njihov glas? V prvi oddaji je z nami Silva Ferletič.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov