Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
555 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Pogovor z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom
Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v epidemiji in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžadom Grabusom.
Džamija je od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Povedano drugače: muslimani v Sloveniji ne morejo uresničevati pravice do verskega izražanja v skupnosti že štiri mesece, pove mufti dr. Grabus.
»Zelo težko je delati selekcijo med ljudmi, ki pridejo v verski objekt. Ker verska skupnost je namenjena vsem tistim, ki ne iščejo le resnice o onostranstvu, ampak tudi tistim, ki iščejo določeni mir v sakralnem objektu. Duhovniku je težko prepovedati človeku vstop v sakralni objekt, džamijo. V takih primerih ne nastopamo kot duhovniki, ampak kot represivni aparat. Zato smo se odločili, da v takšnih razmerah ne bomo eksperimentirali in bomo počakali na spremembo vladnih ukrepov.«
Naš sogovornik meni, da bo epidemija močno vplivala na občutja ljudi, na njihov osebni odnos do vere in do skupinskega doživljanja verskih obredov. Poda primerjavo med epidemijo in vojno. Med vojnami so bili verski objekti vedno kraji, kjer so ljudje skušali najti svoj osebni mir, ugotavlja dr. Grabus, zato po njegovem razmišljanju čas zdajšnje epidemije ni primerljiv z nobenim drugim obdobjem v svetovni zgodovini, niti z obdobjem komunizma, v katerem so vladale negativne predstave o religiji. Tudi tedaj so ljudje vedno našli pot v verski objekt, opominja mufti dr. Nedžad Grabus.
»Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«
V Škofiji Koper junija z več prireditvami častijo 1500. obletnico imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Ta svetnik je zavetnik mesta Koper in naj bi bil po zgodovinskih virih njegov prvi škof, posvečen za koprskega škofa leta 524, zato Koper letos praznuje 1500. obletnico nastanka. Več o sv. Nazariju, njegovi vlogi pri razvoju krščanstva v slovenski Istri, pa tudi o dogodkih, s katerimi bo koprska škofija praznovala visoko obletnico prihoda omenjenega svetnika v mesto, koprski stolni župnik dr. Primož Krečič.
50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.
Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«
Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.
V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.
Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.
Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?
V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.
Katoliški duhovnik dr. Janez Gril je novi prošt Stolnega kapitlja v Novem mestu. V novi službi se bo posvetil molitvi, duhovnosti; duhovnik Gril pa se je večino življenja ukvarjal predvsem z mediji in gospodarskimi temami; bil je aktiven v cerkvenih in posvetnih gremijih na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično družbo. Premišljuje o medijih, anonimnih objavah na spletu, procesu sprave, bil je pobudnik prve spravne svete maše v Kočevskem Rogu; lani je obhajal zlato mašo.
Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.
O svetopisemskem sporočilu cvetne nedelje in bogati kulturni dediščini izdelave cvetnonedeljskih butaric oziroma zelenja povezanega v snope z župnikom iz župnije Ljubljana Ježica Sebastjanom Likarjem in raziskovalko iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Blanko Ravnjak.
Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.
Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.
Katoliška cerkev v Sloveniji je ustanovila tri delovna telesa za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih oseb. Prva skupina strokovnjakov bo pripravila analizo preteklih spolnih zlorab, druga se bo kot drugostopenjski organ ukvarjala z domnevnimi spolnimi zlorabami danes, tretja skupina bo začrtala preventivne dejavnosti na področju preprečevanja in odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in v njenih organizacijah. Kdo so člani teh skupin, kako bodo delovale skupine strokovnjakov tudi v luči njihove neodvisnosti od Škofovske konference, komu bodo poročale o svojih ugotovitvah. Ali bodo lahko vključile dodatne strokovnjake v svoje skupine? O vsem tem s tiskovnim predstavnikom SŠK dr. Gabrielom Kavčičem.
Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).
Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.
Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.
Glede na odlomke iz evangelijev bi moral človek vse odpustiti in sovražniku nastaviti še drugo lice. Kako Jezusove besede o odpuščanju razume Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014 in voditeljica enoletnega programa Šola odnosov in odpuščanja, ki ga izvaja Ignacijev dom duhovnosti? Pogovarjali smo se o najpogostejših zmotah o odpuščanju (foto: Pixabay).
Dialoga med vlado in verskimi skupnostmi trenutno ni, ugotavljajo verske skupnosti in ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan napoveduje, da bo vlada dialog z verskimi skupnostmi premaknila z mrtve točke z ustanovitvijo sveta za dialog z verskimi skupnostmi v dveh do treh mesecih; obstoječa služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo pa bo svoje delo razširila tudi na področje verske svobode.
Umetnostni zgodovinar dr. Damijan Prelovšek razmišlja o globalni duhovni sporočilnosti del arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil rojen 23.januarja 1872. Po mnenju dr. Prelovška sodi Plečnik med najuglednejše cerkvene arhitekte 20.stoletja.
Neveljaven email naslov