Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Opera o nihilistih, mučeništvu in samomorilskem bombnem napadu - prvič na naših valovih.
Camilla Erlangerja je bolj kot koncertna dvorana privlačil oder. Je avtor devetih oper. Libreti so vedno dramske ali tragične narave, s temami iz naturalizma, simbolizma, antike in skrajnega verizma. Rdeča zarja je bila premierno uprizorjena v Rouenu takoj po božiču leta 1911 in zdi se, da je v podobnem svetu kot Giordanova Fedora, s to razliko, da namesto nihilističnih zarot v ozadju v njej nastopajo nihilisti, ki na pariških ulicah mečejo bombe na ruske diplomate. Olga, glavna junakinja, na koncu opere izgubi razum; to je za opero kot žanr nekaj neizogibnega in običajnega. Pa tudi zgodba je zabavna, saj se dogajanje seli iz Sankt Peterburga v Nico in Pariz ter nazaj v Moskvo.
V glavnih vlogah nastopajo: Andreea Soare (Olga Lovarov), Andrew Morstein (Sergej Markarjev), Thomas Birch (Vasilij), Rory Lynch (Danilo), Gabriel Seawright (Ivan), Giorgi Manošvili (Kuragin), Philippe-Nicolas Martin (Pierre de Ruys), Ava Dodd (Sonja) in Hannah O'Brien (Tatjana). Zbor in orkester festivala v Wexfordu vodi Guillaume Tourniaire.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Opera o nihilistih, mučeništvu in samomorilskem bombnem napadu - prvič na naših valovih.
Camilla Erlangerja je bolj kot koncertna dvorana privlačil oder. Je avtor devetih oper. Libreti so vedno dramske ali tragične narave, s temami iz naturalizma, simbolizma, antike in skrajnega verizma. Rdeča zarja je bila premierno uprizorjena v Rouenu takoj po božiču leta 1911 in zdi se, da je v podobnem svetu kot Giordanova Fedora, s to razliko, da namesto nihilističnih zarot v ozadju v njej nastopajo nihilisti, ki na pariških ulicah mečejo bombe na ruske diplomate. Olga, glavna junakinja, na koncu opere izgubi razum; to je za opero kot žanr nekaj neizogibnega in običajnega. Pa tudi zgodba je zabavna, saj se dogajanje seli iz Sankt Peterburga v Nico in Pariz ter nazaj v Moskvo.
V glavnih vlogah nastopajo: Andreea Soare (Olga Lovarov), Andrew Morstein (Sergej Markarjev), Thomas Birch (Vasilij), Rory Lynch (Danilo), Gabriel Seawright (Ivan), Giorgi Manošvili (Kuragin), Philippe-Nicolas Martin (Pierre de Ruys), Ava Dodd (Sonja) in Hannah O'Brien (Tatjana). Zbor in orkester festivala v Wexfordu vodi Guillaume Tourniaire.
Podlaga za libreto je Metastasijeva zgodba o rimskem cesarju Titu Vespazijanu.
Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov