"Enaki populisti, ki sejejo sovraštvo in nestrpnost, spodbujajo upor, ki dobiva bitke," je v uvodnem nagovoru zapisal izvršni direktor HRW-ja Kenneth Roth. "Zmaga ni zagotovljena, a uspehi v lanskem letu kažejo, da zlorabe avtoritarnih oblasti spodbujajo protinapad zagovornikov človekovih pravic," je dodal.

Izvršni direktor organizacije Human Rights Watch je predstavil poročilo za leto 2018. Foto: Reuters
Izvršni direktor organizacije Human Rights Watch je predstavil poročilo za leto 2018. Foto: Reuters

Množični protesti na Poljskem
V Evropi se podpora človekovim pravicam kaže v različnih oblikah, tako na ulici kot v institucijah. Tako je na primer na Poljskem več 10.000 ljudi protestiralo proti poskusom vladajoče stranke Zakon in pravičnost, da bi spodkopala neodvisnost sodišč. Sporna je bila predvsem prisilna upokojitev vrhovnih sodnikov, ki so jo po odločitvi Sodišča EU-ja poljske oblasti odpravile, so zapisali v poročilu, v katerem obravnavajo več kot 100 držav.

Množični protivladni protesti so lani potekali tudi na Madžarskem, in sicer zaradi zaprtja Srednjeevropske univerze in sporne delavske zakonodaje. HRW je ob tem izpostavil odločitev Evropskega parlamenta, ki je začel postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU-ja. Ta se sproži, če se prepoznajo kršitve osnovnih vrednot Evropske unije.

EU in nekatere njene članice so tudi zunaj meja unije vodilni v boju za zaščito človekovih pravic. Po umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu so tako Nemčija, Danska in Finska ustavile prodajo orožja Riadu. Nemčija pa je 18 savdskim uradnikom prepovedala vstop v schengensko območje. Sankcije proti domnevno vpletenim v umor so uvedle tudi ZDA in Kanada, piše na spletni strani HRW-ja.

V ZDA je medtem predsednik Donald Trump pred kongresnimi volitvami skušal mobilizirati volivce tako, da je prosilce za azil iz Srednje Amerike prikazal kot krizo. HRW meni, da so demokrati na teh volitvah osvojili večino v predstavniškem domu tudi zato, ker volivci zavračajo tovrstno širjenje strahu. Kršitve na področju človekovih pravic pa so bile tudi razlog za menjavo oblasti ponekod drugje po svetu. V Armeniji je na primer premier odstopil zaradi množičnih protestov proti korupciji.

Represija na Kitajskem se je povečala
A trend ni povsod pozitiven. Kitajska je po navedbah nevladne organizacije okrepila represijo. Z aretacijami novinarjev, pregonom aktivistov in krepitvijo ideološkega nadzora nad univerzami je razširila napade na svobodo izražanja. Nezadostna zaščita temeljnih človekovih pravic je ob tem "brutalnim voditeljem omogočila, da so obstali kljub množičnim zločinom, kot so napadi na civiliste v Siriji ali savdsko bombardiranje območij v Jemnu, kjer živijo civilisti", so še ugotovili v 29. letnem poročilu HRW-ja.