Najpogostejša vzroka nesreč sta padec ali zdrs, do katerih običajno prihaja pri sestopu. Foto: BoBo
Najpogostejša vzroka nesreč sta padec ali zdrs, do katerih običajno prihaja pri sestopu. Foto: BoBo

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman, ki prihaja iz bohinjske gorske reševalne službe, je ocenil, da so na prihajajočo poletno sezono v gorah dobro pripravljeni, kar je glede na turistične napovedi zelo pomembno, saj se prav turisti pogosto znajdejo v težavah zaradi nepoznavanja terena. V gorah je letos umrlo že 18 ljudi, od tega deset pri planinski dejavnosti in osem pri drugih dejavnostih, največ pri delu v gozdu. Zgodili sta se tudi že dve smrtni nesreči alpinistov. Pojavlja se namreč alpinizem moderne dobe s hitrim osvajanjem smeri in vrhov.

Nevarne so lahko tudi vse bolj priljubljene zavarovane plezalne poti oziroma ferate, je opozoril predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS-ju Jani Bele. Kot je pojasnil, ferata zahteva fizično moč, zato se je treba pred vstopom vanjo pozanimati o njeni težavnosti in se v ferato podati le, če smo nanjo pripravljeni. Večkrat se namreč zgodi, da plezalcem na sredini ferate zmanjka moči v rokah in morajo posredovati reševalci. Problematično je tudi gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh, ki so le delno zavarovane. Ljudje na teh poteh uporabljajo samovarovalne komplete, ko zmanjka jeklenic, pa otrpnejo.

Lani umrlo 16 gornikov
Tudi letos za pomoč pri reševanju na brniškem letališču dežura helikopterska posadka. Od 600 gorskih reševalcev jih je 270 usposobljenih za sodelovanje s helikoptersko posadko, 57 pa je reševalcev letalcev. Spomladi so izvedli usposabljanje, pri katerem so se posebej osredotočili na najtežje reševalne akcije, je povedal predsednik komisije za letalsko reševanje Toni Smolej. Lani so gorski reševalci opravili 514 intervencij, kar je po Beletovih ocenah izjemno veliko. V nesrečah je umrlo 16 gornikov, še 12 ljudi pa je umrlo pri drugih dejavnostih v gorah oziroma na teže dostopnih območjih.

Veliko ljudi zaide s poti
Na velik porast števila nesreč in posredovanj kažejo tudi podatki o porabljenih urah reševalcev v akcijah. Teh je bilo denimo leta 2013 11.500, lani pa že 15.300. Glavni razlog za porast nesreč je, da je vsako leto v gorah več ljudi, ti pa se v gore ne odpravljajo le poleti temveč vse leto. "Ljudje se gibajo v gorah v vseh letnih časih, s pojavom vodnikov, ki odpirajo nova področja, in informacij na družbenih omrežjih pa ljudje dobivajo nove cilje in so razkropljeni po celem gorskem območju," pojasnjuje Bele.

Najpogostejša vzroka nesreč sta padec ali zdrs, ki se običajno zgodi pri sestopu, in nepoznavanje terena. Veliko ljudi namreč zaide, čeprav so poti po Beletovi oceni izredno dobro markirane. Zato opozarja planince, da so zagotovo na napačni poti, če nekaj časa ne vidijo markacije, tedaj naj se vrnejo nazaj, dokler ne zagledajo markacije, kjer naj potem poiščejo pravo pot.