Na slovenska mednarodna letališča je lani prispelo ali z njih odpotovalo 1,7 milijona potnikov, kar je za 20 odstotkov več kot v letu prej. Ob porastu skupnega števila letalskih potnikov pa je največji slovenski letalski prevoznik v lanskem letu prepeljal 1,2 milijona potnikov ali 17 odstotkov manj kot v letu prej, kažejo podatki statističnega urada.

V enakem obdobju se je v slovenskih pristaniščih izkrcalo ali vkrcalo nekaj več kot 108.000 potnikov, kar je za dva odstotka manj kot v letu 2016.

V cestnem javnem linijskem prevozu, ki zajema tako medkrajevni kot mednarodni prevoz, so v letu 2017 prepeljali 31,9 milijona potnikov, kar je za pet odstotkov več kot v 2016. V mestnem javnem linijskem prevozu pa so prepeljali 61,8 milijona potnikov ali za 19 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Medtem so v železniškem prevozu lani prepeljali 13,4 milijona potnikov, kar je za štiri odstotke manj kot v 2016.

Koliko opravljenih kilometrov?
Zanimiva je tudi statistika o opravljenih potniških kilometrih. V cestnem javnem linijskem prevozu so tako v letu 2017 opravili 554 milijonov potniških kilometrov ali za sedem odstotkov več kot v 2016, v železniškem prevozu 650 milijonov potniških kilometrov ali za štiri odstotke manj kot v prejšnjem letu ter v zračnem prevozu 1,2 milijarde potniških kilometrov ali za 19 odstotkov manj kot v prejšnjem letu.

Kot navajajo statistiki, so lani v cestnem in železniškem prevozu prepeljali več blaga. Slovenska tovorna vozila so tako lani prepeljala 86,2 milijona ton blaga in opravila 20,8 milijarde tonskih kilometrov. Po cestah so prepeljali za 15 odstotkov več blaga kot v 2016, opravljenih tonskih kilometrov pa je bilo za 11 odstotkov več kot leto prej.

Po železnici so v letu 2017 prepeljali 21,3 milijona ton blaga, kar je za 14 odstotkov več kot v prejšnjem letu, opravljenih je bilo tudi 5,1 milijarde tonskih kilometrov, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2016. V pristaniškem prometu so ob tem lani pretovorili 22,3 milijona ton blaga, kar je za pet odstotkov več kot v 2016.

Največ avtomobilov imajo v goriški in notranjsko-kraški regiji
Statistični urad je preveril še povprečno starost osebnih avtomobilov, ki še vedno raste. Konec lanskega leta je bilo tako registriranih 1,1 milijona avtomobilov, kar je za dva odstotka več kot leto prej. Prvih registracij je bilo v 2017 za 13 odstotkov več, prvih registracij novih avtomobilov pa za 12 odstotkov več kot v prejšnjem letu.

Povprečna starost registriranih osebnih avtomobilov se je tudi v letu 2017 glede na prejšnja leta nekoliko zvišala. Znašala je deset let, kar je najvišja vrednost v zadnjih desetih letih in za več kot dve leti višja kot pred desetimi leti. Povprečno najstarejše osebne avtomobile so vozili v goriški statistični regiji (11,3 leta), povprečno najmlajše pa v osrednjeslovenski statistični regiji (9,3 leta).

Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev po rahlem upadu v letih 2012 in 2013 v zadnjih letih spet raste. V letu 2017 jih je bilo 541, kar je najvišja vrednost v večletnem povprečju. Leta 2017 je bilo največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev v goriški in notranjsko-kraški statistični regiji (600 oziroma 581), najmanj pa v zasavski in podravski statistični regiji (501 oziroma 526).