Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V družbo Jokerja tokrat prihaja Belokranjec Marko Kunič, doma iz Maribora. Inženir vodarstva in komunalnega inženirstva je po študiju dragocene izkušnje nabiral v tujini. V prostem času veliko potuje, doma pa se navdušuje nad gradovi. Najraje smuča na Pohorju, pred kratkim pa je obudil tudi ljubezen do tenisa. Rekreativno igra odbojko. V studio prihaja v družbi očeta Zdravka Kuniča.
Nocoj bomo navijali in stiskali pesti za Minko Kramar Šteh iz Šentvida pri Stični. Učiteljica angleščine, ki je po 15 letih odšla na samostojno pot, nadvse rada šiva, zadnje čase se spogleduje celo z industrijskim šivalnim strojem. V prostem času rada ustvarja z otroki, kuha in preživlja čas v naravi. Rekreativno teče, kolesari in vrtnari. Trenutno se uči francosko. Njena skrita moč in pomoč bo brat Arber Kramar.
Ko pomorščak Pepe spet nič ne ujame in je lakota res že zelo velika, se s Kakadudujem pridružita vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. Pomembni misiji – pravočasno nabrati slastna jabolka, speči dišeč kruh, najti mleko in iz njega narediti okusno maslo ter napolniti kozarec s sladkim medom – se pridruži množica radovednih otrok. Jim bo uspelo?
Cofek je star šest medvedjih let. Je nagajiv, vesel in igriv, predvsem pa ima čudovito in dragoceno sposobnost, v kateri nadvse uživajo njegovi starši in najboljša prijateljica Rina: iz navadnega zna narediti poseben dan. Zaradi bujne domišljije in ustvarjalnosti skozi življenje ne potuje po ravni poti, a prav zato je njegovo odraščanje otročje lahka igra!
Z aplikacijo Joker doma, lahko sinhrono s tekmovalci odgovarjate na vprašanja, zastavljena v kvizu. Najboljših deset tekmovalcev vsake oddaje, tistih, ki boste odgovorili na čim več vprašanj v najkrajšem možnem času, bomo tudi nagradili.
Joker bo tokrat gostil študenta strojništva Amarja Kujrakovića iz Ljubljane. Po študiju bi si želel delati v raziskovalnem oddelku. Hobi, ki mu posveča največ časa, je programiranje. Je strasten navijač Barcelone in rekreativni nogometaš. Veliko časa posveča tudi svojemu pasjemu prijatelju maltežanu Oliju. Njegova super pomoč bo prijatelj s fakultete Klemen Herman.
Pretresljivo pričevanje Almire Abolnar iz vasi Pedrovo nad Vipavsko dolino nam odstira manj znano preteklost tega konca domovine, razpetega med Krasom in Vipavskim. Doma so bili za tiste čase premožni in ugledni kmetje, oče je leta 1927 zgradil ogromen hlev, ki mu v okolici ni bilo para. Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. "Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev. Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino," poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen. Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina, še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi. O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali. Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.
Skrita kamera
Neveljaven email naslov