Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na neenakopraven položaj gluhe in naglušne skupnosti so znova opozorili v Društvu gluhih in naglušnih Podravja in Maribora, kjer so tudi oblikovali predloge za izboljšanje življenjskih razmer gluhih in naglušnih oseb. Kako težko je včasih gluhim osebam, nam je zaupal Anton Nahtigal, ki je imel pred leti slabe izkušnje pri zdravstvenih pregledih, saj zdravnica ni dovolila navzočnosti tolmačev pri obravnavi. Prav tako imajo velike težave z gluhimi begunci v nastanitvenem centru v Logatcu, kjer od začetka vojne v Ukrajini prebivata gluhi begunki, ki sta v obravnavi brez tolmačev, saj teh v Sloveniji za ukrajinski znakovni jezik ni. Več o problematiki gluhih si oglejte v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 14. 1., predvidoma ob 15. uri na prvem sporedu TV Slovenija.
Gluha devetošolka Klara Pavšič je ena izmed tistih, ki dobro ve, da pot do znanja ni za vse enaka. Učenci s posebnimi potrebami se morajo na tej poti veliko bolj truditi in dokazovati. Premagovati morajo številne ovire, ki se jih njihovi sovrstniki niti ne zavedajo. Redne osnovne in srednje šole so namreč kljub drugačnim zakonskim določilom še vedno polne grajenih in komunikacijskih ovir. Tudi pri gluhi Klari, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Cerkno, je bila država v teh devetih letih mnogokrat gluha za njene potrebe.
Ob božiču, družinskem prazniku, smo se spomnili malega Urbana z redko in hudo nevrološko razvojno motnjo, sindromom CTNNB1, in njegove mame, neverjetne borke. Špela Miroševič se je namreč sama podala na pot raziskovanja bolezni in gena. V želji, da bi za zdravljenje razvili gensko terapijo za ta sindrom, je združila domače in tuje strokovnjake. Kajti farmacevtska podjetja za to bolezen nimajo posluha, saj jo ima le 400 otrok na svetu. Toda Špela Miroševič se ne vda in upa, da bo zdravilo kmalu na voljo njenemu Urbanu in vsem otrokom po svetu, ki imajo to redko gensko okvaro. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini 24. decembra ob 14.40 uri na prvem sporedu.
Na čelu enega izmed uspešnejših razvojno usmerjenih slovenskih podjetij Kronoterm je tetraplegik Bogdan Kronovšek, ki z lastno zgodbo dokazuje, da so lahko invalidi ob primerni podpori družbe in ustreznih prilagoditvah delovnih mest povsem primerljiv kader z neinvalidi. Težje zaposljivi invalidi večinoma najdejo svojo karierno priložnost v invalidskih podjetjih, kakršno je tudi Invalidsko podjetje Pošta Slovenije. Invalidska podjetja pa se tako kot druge gospodarske družbe spoprijemajo z razvojnimi in kadrovskimi izzivi. Več o pozitivnih praksah zaposlovanja invalidov v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 17. 12., ob predvidoma 14.40 na prvem sporedu TV Slovenija.
»Mami, glej, ptica!« To so prve besede, ki jih je danes 21-letni Žan izrekel po vsaditvi polževega vsadka. To je bilo leta 2003, ko je bil star dve leti. V Sloveniji je 613 oseb, ki z uporabo polževega vsadka slišijo; brez njega bi ostali v tišini. Veliko ljudi s polževim vsadkom je 25. in 26. novembra v Mariboru na 7. posvetu o rehabilitaciji oseb s polževim vsadkom delilo svojo izkušnjo z nami. Pogovarjali smo se tudi z domačimi in tujimi strokovnjaki na področju rehabilitacije sluha. Več v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 10. 12. ob predvidoma 14.40 uri.
Tretjega decembra zaznamujemo mednarodni dan invalidov. Zato smo se v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu prav na njihov praznik ob 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija, pogovarjali s predstavniki večjih invalidskih organizacij v Sloveniji in z njihovimi uporabniki. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini, v kateri boste lahko izvedeli veliko zanimivega o življenju invalidov, njihovih potrebah in željah.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 26. 11., boste lahko videli, komu je predsednik države Borut Pahor prav na dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 14. novembra, podelil priznanja jabolko navdiha in seveda, zakaj. Preverili smo tudi, kako se izvaja zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika pri izobraževanju gluhih in zakaj 20 let po sprejetju omenjenega zakona še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. Vabljeni k ogledu.
Gluha skupnost je s svojo gledališko igro spet navdušila gledalce, tako gluhe kot slišeče. S predstavo Moja draga dama, ki govori o pogumnem dekletu, so nagovorili vse tiste, ki se na poti do svojih uspehov srečujejo z ovirami in ponovno so dokazali, da ima igra v znakovnem jeziku izjemno povezovalno vlogo. Kljub polni dvorani in čudoviti igri, pa so gluhi še vedno prikrajšani za študij na Akademiji za gledališče in televizijo. Nastop v dvorani akademije pomeni korak k sodelovanju in spremembam, ki jih obeta prihodnost. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, v soboto, 19. novembra, ob 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.
»Ko se igramo, se pogovarjamo in kretamo. Malo se smejemo,« je ob našem obisku pouka vzhičeno hitela pojasnjevati mala Zoja. Kljub temu, da je slovenski znakovni jezik od leta 2002 pravno izenačen z večinsko slovenščino, gluhi otroci Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana šele v tem šolskem letu pouk prvič v celoti spremljajo s tolmačem v slovenskem znakovnem jeziku, svoj materni jezik pa se tudi sistematično učijo. Zanimalo nas je, kako uspešni so pri vzporednem usvajanju slovenščine in kretnje, v srednji šoli pa še angleščine. Vabljeni k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini v soboto, 12. novembra, ob predvidoma 14.45 na prvem sporedu Televizije Slovenija.
Otroci gluhih staršev se pri nas in po svetu povezujejo pod kratico CODA – child of deaf adult. Danes so po večini tolmači znakovnega jezika, saj jim je bil znakovni jezik položen v zibelko. Preden so gluhe osebe postale upravičene do tolmačev, so bili njihovi slišeči otroci nemalokrat prikrajšani za brezskrbno otroštvo, saj so bili glavna komunikacijska vez med slišečim in gluhim svetom, tudi v okoliščinah, ki jim niso bili kos. Veliko jih svoje otroštvo opisuje s precej grenkobe, a zgodbe Vanese in Cirile so polne lepih spominov. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 5. novembra ob 14.45 uri.
Govor in jezik oblikujeta našo osebnost ter način, kako se približamo drugim in kako jasno oblikujemo mnenja in za njimi stojimo ali jih opuščamo. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o razvojni jezikovni motnji, ki smo ga zaznamovali 15. oktobra, smo raziskali, kaj vse nam pomenita govorna in jezikovna obravnava. V Oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 29. 10. ob 14.45, boste lahko videli, da je logoped veliko več od napačno označenega »popravljavca govora«. Vprašali smo se, kako široka je logopedija, in ob tem odkrivali vzroke za nastanek govornih in jezikovnih motenj.
»Danes se nam življenje prikazuje kot popolno: srečni starši, otroci poskakujejo po plaži. Ne boste videli družine, ki se spopada s hudo boleznijo, invalidnostjo ali revščino,« ugotavlja predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kot mama otroka s posebnimi potrebami si zato še posebej prizadeva za sistemsko izboljšanje položaja teh otrok. Tudi Hano Strajner je materinstvo postavilo na preizkušnjo. Ob tednu otroka sta z nami delili svoji težki, a ohrabrujoči osebni zgodbi. Pridružite se nam v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 22. oktobra, ob predvidoma 14.30, na Prvem programu Televizije Slovenija.
Neveljaven email naslov
