Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svoja dela bodo predstavili avtorici in avtor, gostje mednarodnega literarnega festivala Fabula. Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić upodablja v romanu Mileva Einstein, teorija žalosti presunljivo življenjsko pot prve Einsteinove žene. Zanima jo usoda talentirane ženske, ki je ljubila genija in se odrekla svoji karieri zaradi izgube hčerke, lastne bolezni in bolezni sina, zaradi predanega materinstva. Roman hkrati širše spregovori o položaju ženske v prvi polovici 20. stoletja. Švicarski pisatelj Lukas Bärfuss piše v romanu Koala o temi samomora, v drami Dora ali spolne nevroze naših staršev pa o vprašanju pravice do spolnosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tudi francoska pisateljica Maylis de Kerangal se v romanu Pokrpajmo žive loteva kočljive teme: presaditve srca in darovanja organov mladeniča, umrlega v prometni nesreči. Tenkočutno spregovori o upanju, prav upanje pa je bilo osrednja tema letošnje Fabule. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jože Snoj pripoveduje v novem, obsežnem romanu Rekapitulacije o svojem življenju od zgodnjega otroštva dalje in sestavlja mozaični portret časa, svojih sorodnikov, prijateljev, sopotnikov, politikov in drugih javnih osebnosti. V središču pripovedi pa je pisatelj sam in njegov odnos do sveta. Gre za preplet spominov, ki so z asociativno tehniko in preskoki v času nanizani v pripoved. Pisatelj spregovori o svojem vojnem otroštvu, o strahu, veri in smrti, ki so bili del njegovega odraščanja. Spremljamo ga na novinarski poti, pri čemer so posebej slikovito, kritično in duhovito opisana leta, ki jih je preživel kot novinar pri časniku Delu. Stvarna doživetja se razpirajo tudi v metafizična in teološka vprašanja, ki jih avtor osvetljuje kot samosvoj kristjan. Posebno mesto imajo v romanu živali, predvsem ptice, ki so pisatelju že v otroških letih veliko pomenile in ostajajo njegov poetični navdih tudi danes. Pripoved vznika iz spominov, pa tudi iz sanj in blodenj, saj se avtorjev sprehod skozi čas poraja med njegovim bivanjem v bolnišnici. Čeprav je telo nemočno, je duh živahen in močan, in prav iz duha vznika pisateljev vitalizem. Snojeva pisava je barvita, klena, otipljivo nazorna, pa tudi metaforična in poetična, k pristnosti likov in dogajanja pa prispeva tudi učinkovita raba pogovornega jezika in narečij. Rekapitulacije so vznemirljiv, berljiv roman o subjektu, ki poleg intime izrisuje tudi podobo 20. stoletja na Slovenskem. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Andrej Medved je avtor obsežnega pesniškega opusa, v katerem izstopa pred kratkim izdana zbirka Muca – La chatte. Z njo se je pesnik poklonil svoji muci, ki mu je veliko pomenila in ki je dajala njegovemu vsakdanu pridih lepote, nežnosti in bližine. Pesnikovo pero zastane ob vsaki podrobnosti fizične podobe živali, odstira pa tudi pogled v njeno nedoumljivo naravo, ki ostaja skrivnost. Tudi v najnovejši zbirki Miklavža Komelja Liebestod je precej pesmi posvečenih živalim. Pesnik izvirno raziskuje in na novo postavlja mejo med življenjem in smrtjo in s paradoksalno pesniško govorico odkriva globlje razsežnosti bivanja. Oddajo bo sklenila predstavitev romana Tik pod nebom Agate Tomažič. Avtorica pronicljivo spregovori o krizi tiskanih medijev, o nespodbudnem ozračju v veliki časopisni hiši in o prepadu med starejšo in mlajšo generacijo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
V Pisavah tokrat o treh obrazih ljubezni. Kakšno moč ima nad teboj nekdo, ki te brezpogojno ljubi, se sprašuje v romanu Sedem let Peter Stamm, eden najvidnejših sodobnih švicarskih pisateljev. Njegov romaneskni junak, mlad, čeden in uspešen arhitekt Alex je razpet med lepo in ambiciozno ženo ter neprivlačno, dolgočasno ljubico, poljsko priseljenko Iwono. Stamm razkriva nedoumljive, iracionalne vzvode ljubezenskega čustva in erotičnega poželenja. O tem, kako se ljubezen prevesi v nasilje, pripoveduje v Modrem okrasju avstrijska pisateljica Katharina Winkler. Njen roman temelji na resnični življenjski zgodbi, pripoveduje pa o mladem kurdskem paru iz Anatolije in o moževem krutem telesnem in psihičnem nasilju nad ženo, ki ga dopušča verska in kulturna tradicija patriarhalnega okolja. O tem, kako družbeno zaznamuje človeško intimo, kako je istospolna ljubezen še vedno predmet družbenih pritiskov in predsodkov, govori pesniški opus Kristine Hočevar. Pesnica se v svoji novi zbirki Naval pogumno in pokončno upira oportunizmu in odstira pogled v lezbično ljubezen z vsemi odtenki samote, hrepenenja in osebnega osvobajanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Dr. Boris A. Novak je eden naših najvidnejših sodobnih pesnikov, mojster pesniških oblik, univerzitetni profesor primerjalne književnosti, hkrati pa izstopa po svoji etični drži in družbenem angažmaju. Svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus je kronal z veličastnim epom Vrata nepovrata. V treh knjigah, ki obsegajo kar 2300 strani in 43.000 verzov, je zavezan spominu, predvsem spominu na svoje prednike. V Zemljevidih domotožja prevladuje poetizacija različnih krajev ter njihove čustvene in simbolne globine, v Času očetov se zgodbe zgostijo ob pretresih dveh svetovnih vojn na slovenskih tleh, v Bivališčih duš pa je v središču zgodbotvorna poetika, ki v zgodbi vidi bistvo zgodovine. Gre za prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta in izroča spomin prihodnjim rodovom. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja bo posvečena trem vrhunskim pesniškim zbirkam, katerih zaščitni znak so zelo različne poetike, a vse tri knjige poezije nagovarjajo bralca s posebno lirsko svežino, duhovitostjo in iskrenostjo. Milan Jesih je svojo dvanajsto knjigo poezije naslovil Maršal, v njej pa ustvarja ironično in duhovito parodijo na lik maršala, avtokratske osebnosti, ki jo osvetljuje kot človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih in bizarnih položajih. Tudi tokrat Jesihove verze odlikuje jambski metrum, osupljivo bogato in izvirno besedišče in oblikovna virtuoznost. Peter Kolšek ostaja tudi v svoji osmi pesniški zbirki z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane zvest elegičnemu razpoloženju in tematiki minevanja. Naj gre za tenkočutno upesnjevanje intimnih občutij ali za ironično portretiranje današnje družbene stvarnosti – Kolškova poetika je vselej precizna v metaforiki in izvirna v odkrivanju vselej novih pomenskih odtenkov v pesniškem izrazu. Sinteza intime in družbenega angažmaja pa je našla eno najbolj udarnih in prepričljivih upesnitev v zbirki Didaskalije k dihanju Anje Golob. Pesnica v oddaji pojasni, zakaj se je odločila za izdajo v samozaložbi, in kakšno vlogo pripisuje poeziji v sodobnem svetu. Pesmi Anje Golob, v katerih ni nobena beseda odveč in nobena premalo, so klic proti konformizmu, ukalupljenju in upogljivosti, tudi v ljubezni. V tej poeziji gre zares, brez kajti, kot zapiše pesnica.
Predstavili bomo tri nova literarna imena, tri književne prvence, ki so jih napisali avtor in avtorici, ki vedo, kaj je dobra literatura. Roman Starec in jaz Sarivala Sosiča je neke vrste pedagoška poema, razvojni roman, ki govori o pomenu znanja, vztrajnosti, sle po učenju in osebne odgovornosti. Pripoveduje o mladeniču brez glasbenega predznanja, ki ga ostareli glasbenik nauči v nekaj mesecih odlično igrati na klavir, tako da se fant lahko posveti študiju glasbe. Sveže in psihološko prepričljivo je napisan tudi prozni prvenec Ane Schnabl. V knjigi kratkih zgodb Razvezani nastopajo junaki, ki so ujeti v konflikte s seboj, s svojim telesom, z bližnjimi, z okolico in družbo. Da je poezija pričevanje življenja, preberemo v pesniškem prvencu Petre Koršič. Nenavaden naslov zbirke - Furlanka je dvignila krilo - je pregovorni izrek v krajih, ki mejijo na Furlanijo. Gre za napoved lepega vremena, v poeziji Petre Koršič pa naslov napoveduje spremembo in odpira pot v jasnino. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Viktor Jerofejev je pronicljiv, duhovit in kritičen portretist sovjetske in današnje ruske družbe. Gost literarnega festivala Fabula bo spregovoril o romanu Dobri Stalin, v katerem popisuje odnos s svojim očetom, Stalinovim sodelavcem in sovjetskim diplomatom, pa tudi politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Zaščitni znak njegove pisave sta satira in humor in v tem duhu je pisana tudi najnovejša knjiga kratkih zgodb Telo, ki govori o tem, kako človeka določa telo in kako malo ve današnji človek o samem sebi. V drugem delu oddaje bo predstavljen romaneskni prvenec Hiša izpod peresa gledališke režiserke Ivane Djilas. Zgodba o stanovanjskem vprašanju in stiskah mladih se dotika tudi družbenih problemov, ekonomske krize in položaja ljudi v umetniških poklicih. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc.
Književni prevajalec Jaroslav Skrušný je obogatil našo prevodno književnost z imenitnimi prevodi iz francoske in češke književnosti. Med drugim je prevedel dela Camusa, Sartra, Malrauxa, Batailla, Brucknerja, Stendhala, Zolaja, Kundere, Klime, Hrabala in Havla. V oddaji, ki smo jo posneli ob njegovi 70-letnici, bo spregovoril o svojih čeških koreninah, o avtorjih, ki jih je najraje prevajal, o svoji knjigi esejev Varuhi spomina, pa tudi o sodelovanju z Novo revijo in o delu odgovornega urednika Kulturno-umetniškega programa Televizije Slovenija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Magda Lapajne.
Tokrat bodo o svojih novih delih spregovorili trije avtorji, po poklicni usmeritvi naravoslovci. Zdravnik, imunolog in mikrobiolog dr. Alojz Ihan osvetli iz različnih zornih kotov človekov strah pred smrtjo v knjigi esejev Čas nesmrtnosti, zdravnica Veronika Dintinjana tudi s svojo drugo zbirko V suhem doku navduši bralca s tenkočutno pesniško pisavo, fizik Mitja Drab pa podpisuje prepričljiv pesniški prvenec Nočne živali. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti, režiserka: Petra Hauc
Tokratna oddaja postavlja v središče kratko prozo. Noben glas Suzane Tratnik prinaša zgodbe o otroštvu kot o elementarni lekciji življenja. Jani Virk pripoveduje v zbirki zgodb Med drevesi o točkah preloma v življenju posameznikov, Lucija Stepančič pa odslikava v knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe banalnost v medčloveških odnosih in sodobni družbi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Mojca Kumerdej potrjuje s svojim novim romanom Kronosova žetev izvrstno pisateljsko kondicijo. Dogajanje je postavljeno na konec 16. stoletja, osnovni zgodovinski okvir romana pa so nasprotja med luterani in katoliki pri nas. Pisateljica je ustvarila imeniten roman o dobi, ki ima v naši zavesti pogosto enoznačne, klišejske obrise in z močjo suverene , slikovite literarne pisave poustvarila dramatične premike v posamezniku in zgodovini. Uroš Zupan, eden najvidnejših sodobnih slovenskih pesnikov, v novi pesniški zbirki Avtomobilski bluz upesnjuje minevanje časa, spomin in ranljivost posameznikove intime. Zajema iz življenja in ga z neizumetničeno, prepričljivo estetsko močjo posreduje bralcu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Neveljaven email naslov
