Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upor v samoobrambi je naravna pravica vsakega naroda. Je celo zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Upor za samoohranitev je dejanje s čistim namenom, vredno spoštovanja. V vsebinskem delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena v poeziji malo znanih ali celo nekoliko zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa v verzih zgodovinsko uveljavljenega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo skušal čim bolje osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot nedokončana zgodba. Zaradi neprestanega, skoraj trideset let dolgega izkoriščanja zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za dnevna politična in svetovno nazorska prerekanja, se vse bolj izgublja temelj in bistvo državnega praznika, ki ga povsem jasno določa in pojasnjuje ime: “dan upora proti okupatorju”. Bistvo praznika je spoštovanje upora, kot osebnega, družbenega in nacionalnega dejanja v hipu, ko je bila narodova samobitnost na meji izničenja. Upor je spoštovanje lastne samobitnosti in človeškega dostojanstva. Upor je zavest in spoštovanje narodove samobitnosti pred lastnim svetovnim nazorom, mimo političnega prepričanja in daleč od materialnih koristi. Upor je etično dejanja pokončnih ljudi! In tu in pri tem ideološke in dnevno politične interpretacije zgodovine izgubijo vse argumente in vso težo. Najprej pa je upor tako intimno dejanje, da ga lahko najbolj pretanjeno izrazi pesem. Zato, ker so bile v viharju bitk, spopadu množic, največje žrtve povsem intimne, ker sta se v istem hipu srečevala neizmerna ljubezen in smrt, obup in vera v prihodnost. Upor je zavest, da je narodova samobitnost celo pred lastnim življenjem. In zato ne pozabimo, da je praznik upora proti okupatorju izraz spoštovanja države in naroda do vseh, ki so v tem uporu žrtvovali svoja življenja in da je upor nujen temelj in zagotovilo narodove samobitnosti, tako kot kultura, tako kot gospodarstvo, če ne želimo spet postati plen.
V času, ki sta ga zaznamovali epidemija covida-19 in negotovost, ki jo razmere prinašajo, želi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Up budi! pokazati, da sta človeška ustvarjalnost in kultura tisto, na kar se lahko naslonimo v času preizkušnje. Skozi filmsko govorico in s programom, ki so ga sooblikovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci, bomo počastili prejemnike nagrad Prešernovega sklada ter Prešernova nagrajenca za leto 2021. Preplet kulturnega programa in osrednje slovesnosti v Narodni galeriji, domu slovenske kulture, bo na sporedu v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00 na Prvem programu.
Zaradi posebnih razmer, ki letos onemogočajo izvedbo državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v dvorani, smo proslavo posneli vnaprej in pripravili TV-oddajo, ki bo na izpovedni način zaznamovala 30. obletnico tega slovenskega državnega praznika. Idejna zasnova slavnostne TV-oddaje sestoji iz odgovorov na temeljno zgodovinsko vprašanje: ZAKAJ smo se leta 1990 odločili za plebiscit o samostojni državi. TV-oddaja ne želi ponuditi dokončnih odgovorov. Je le kratek kolaž nekaterih neovrgljivih, zgodovinsko popolnoma verodostojnih resnic. V osrednjem delu oddaje bo slavnostni govornik predsednik vlade gospod Janez Janša, v kulturnem delu pa sodelujejo: Ana Dežman, Ditka, Gašper Rifelj, Monika in Gregor Avsenik ter Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet.
ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah.
Zaradi epidemije covida 19 bo letošnja državna proslava v počastitev dneva reformacije potekala kot televizijski slavnostni dogodek, ki ga je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi: Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak. Scenaristična zasnova temelji na "Odtisu misli" posameznic in posameznikov, ki so v kontekstu zgodovinskosti in sodobnosti temeljno zaznamovali vse tisto, kar nas je, Slovenke in Slovence, vzpostavilo kot narod in nas zdaj tudi ohranja kot narod. Izpovednost temelji na slovenski besedi, ne manjkata pa niti glasba in balet.
»Skupaj, pred odprtim morjem« je naslov letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki tokrat gostuje v občini Ankaran. Drugačna bo, žal brez občinstva, a vendarle bogata v besedi, glasbi in sliki. V letos posebnih pogojih nastaja pod taktirko pisatelja in režiserja Marka Sosiča, scenograf je Peter Furlan. Scenarij zaobjema zgodovinske trenutke od konca 1. svetovne vojne ter požiga Narodnega doma, do kritične refleksije današnjega časa in ponovnega vračanja fašističnih teženj na različnih koncih Evrope. Program bodo sooblikovali igralci Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel in Aleš Valič, zgodovinar Borut Klabjan, Orkester slovenske vojske, otroci Osnovne šole Ankaran, Rudi Bučar s Frčafelami, Drago Mislej Mef, mezosopranistka Irena Yebuah, Leticia Yebuah na vibrafonu, saksofonist Piero Purich in mešani pevski zbor Ulka Ankaran. Da bo slovesnost s prizorišča pred vojašnico slovenskih pomorščakov, obogatena z video inserti, prišla prav v vsak primorski in slovenski dom, bo z neposrednim prenosom na Televiziji Slovenija poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria.
Pred 29 leti je bila s sprejetjem temeljne ustavne listine razglašena samostojna republika Slovenija in uresničene zgodovinske sanje slovenskega naroda po svoji državi. Na predvečer dneva državnosti bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21 in 10 minut potekala državna proslava, ki jo bomo prenašali na prvem programu Televizije Slovenija. Slavnostni govornik ob praznovanju 29-letnice države bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Kulturni del programa je oblikoval scenarist Igor Pirkovič in bo v znamenju ljudskih in domoljubnih pesmi, ki jih bosta interpretirala igralca Nina Ivanič in Bine Matoh. Nastopili bodo tudi številni glasbeniki, med njimi vokalistka Ema Lesjak in harmonikarka Tjaša Lesjak, vokalni solist Jože Vidic, pevka Ana Soklič, čelistka Ema Krečič in pianist Anže Vrabec, pevec Oto Pestner, kvartet bratov Smrtnik, pevka Darja Gajšek in Kvartet Pušeljc, Jure Počkaj, Mojca Bitenc Križaj, Vokalna skupina Bassless, Ansambel Gašperji. Zaigral bo tudi Policijski orkester.
Prenosu državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bo sledila oddaja v živo Prešerno po Prešernu iz preddverja Gallusove dvorane, kjer se bosta voditeljici Nataša Mihelič in Melita Kontrec pogovarjali s poznavalci kulturnega dogajanja, med drugimi z režiserjem letošnje slovesnosti Vitom Tauferjem, režiserko Nedo Rusjan Bric in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem. Novinarka Polona Balantič pripravlja feljton o zgodovini Prešernovih nagrad in izzivih pripravljanja državnih proslav.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Iskanje novih poti in novega smisla skozi reinterpretacijo Prešernove Zdravljice. »Kam?« bo glavno vodilo letošnje državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Proslavo bo režiral Vito Taufer, slavnostna govornica bo nova predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, prireditev bo povezoval Tadej Toš, med drugimi bodo nastopili Magnifico, Schatzi, Iztok Mlakar, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski, Matej Puc in Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. V televizijskem prenosu, ki ga bo režiral Slavko Hren, bo živo spremljanje prvič omogočeno senzorno oviranim gledalcem in poslušalcem, gluhim in naglušnim s tolmačenjem v znakovni jezik in živimi podnapisi, slepim in slabovidnim z živim avdioopisom.
Neveljaven email naslov
