Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sonce poznega poletja sije na razvaline gradu, ki si ga je čudovita kača izbrala za svoj dom. Plazi se skozi vroče kamenje in hiti v nočno zavetje. Z razklanim jezikom tiplje okolico in išče pot. Privijuga v majhen brlog, kjer med dvema kamnoma ugnezdi svoje telo. Glavo zakoplje med zavoje in zaspi. Lahko noč, kače!
Ob koncu tedna se oči, Brina in Binka igrajo kipe. Binka je vsa iz sebe, ko zagleda žuželko v obliki lista. In ta list celo hodi. Očija pa igra »kipi« tako prevzame, da sploh ne opazi Binkinega vznemirjenja.
Napočil je dan sončnega mrka. Pri Throckmortonovih se pripravljajo na dobrodelno zbiranje sredstev za muzej in seveda na sončni mrk. Teodozija in Henry se mrščita, saj morata za ta dogodek obleči kostum. Will je Horovo oko skril v Igralnici za peni, toda oko noče ostati skrito. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Ko zunaj nastopi mraz, medvedi običajno zaspijo. Ernest pa trdi, da je nizkih temperatur vajen. Celestinca se odpravi po moko k prijateljem, ko se razdivja snežni metež.
Cofek se z izleta v gozd vrne z novimi prijatelji. Groza, Cofek ima bolhe! Najbolj od vsega sovraži strašansko smrdljivi šampon proti bolham, zato preizkusi vse trike, da bi se izognil umivanju.
Bubi, Bibi in Boni se na gobah igrajo skok v višino. Bibi prosi Bubi, naj na supergobo ne skoči sama, a Bubi prošnjo kar presliši. Ko visoko odskoči, jo čaka presenečenje: drugačen gozd. Na supergobi še enkrat skupaj odskočijo in zagledajo cvetlično polje. Napotijo se proti rožnemu vrtu. Tam se Boni spoprijatelji z veveričkom, ki jim razodene skrivnosti pomladi. Tri sovice se odločijo nabrati vsaka svoj šopek rož, darilo za mami. Mami doma iz treh šopkov naredi enega in jim zapoje pesmico o tem, da je v življenju najlepše vse početi skupaj.
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Slovenska dekliška reprezentanca v cheerleadingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v ZDA vrnila z bronasto medaljo. Čestitamo! Tekmovanje so na spletu spremljale tudi dragomeljske Sovice, letošnje državne prvakinje med osnovnošolskimi ekipami.
Naslednji teden bo v Sloveniji posebno tekmovanje: Formula 1 v slovenskih šolah. Na 24 metrov dolgi progi bodo tekmovali tudi vaši vrstniki. Ena od ekip je z Osnovne šole Vélika Nédelja. Z mentorji se že zagnano pripravlja na dan, ko bo med drugim znano, čigav dirkalnik je najhitrejši, kdo ga najhitreje požene in katera ekipa je najboljša v celoti.
V švedskem mestu Malmo bo jutri veliki finale 68-ega tekmovanja za pesem Evrovizije. Leta 1956 so se tovrstna tekmovanja začela zaradi želje po povezovanju ter negovanju miru in strpnosti med evropskimi državami. Dogajanje na prizorišču in ob njem že ves teden spremlja tudi naša Metka Spletka, ki je po polfinalu v torek govorila tudi z našo Raiven.
Že v ponedeljek je okoli 3000 vaših vrstnikov iz vse Slovenije tekmovalo na Športnih igrah mladih na Kongresnem trgu v Ljubljani. Rezultati niso bili najpomembnejši, zato smo mlade z Osnovne šole Hinka Smrekarja vprašali, kaj jim je pri športnem udejstvovanju všeč. Infogrom.
Mi smo na Osnovni šoli Domžale preverili razpoloženje pred preverjanjem znanja iz materinščine in mlade vprašali tudi, kako drugače je v primerjavi s sporočili na telefonu pisati zaokroženo besedilo.
V današnjem Infodromu lahko izveste, kakšno je bilo na OŠ Domžale razpoloženje pred nacionalnim preverjanjem znanja iz materinščine. Mlade smo vprašali tudi, kako drugače je pisati zaokroženo besedilo v primerjavi s sporočili na telefonu. Jutri bo v švedskem Malmöju finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Naša Metka že ves teden spremlja dogajanje za odrom in pred njim. Govorila je tudi s predstavnico Slovenije Raiven. Obiskali smo še dragomeljske Sovice, letošnje državne prvakinje med osnovnošolskimi ekipami v cheerleadingu in OŠ Velika Nedelja, od koder prihaja ekipa, ki sodeluje na tekmovanju Formula 1 v slovenskih šolah.
Smrčavi Drnjohec išče kotiček, kjer bi v miru zakinkal, Žgečka Rozi bi se rada z njim igrala, zato mu dremež vsakič prepreči. Teka za njim, ga žgečka in drami. Beganje sem ter tja po travnatem skalovju pa Botiju povzroča preglavice pri zbiranju podatkov.
Boti zajaše dričavega Orjaka in kot blisk se zadričata po strmini zasnežene zaledenele dežele. Botijeva naloga postaja zahtevnejša, ko se jima pridruži še en dričavi Orjak, in nato se Orjaki kar množijo. Boti poskakuje med njimi, ko vsi skupaj drsijo proti oceanu.
Celestinca v gozdu najde jamo in na njene stene nariše sebe in Ernesta. Ko jo meščani odkrijejo, mislijo, da je to jama iz prazgodovine. Le Ernestov bratranec Benčič, ki sovraži miši, je prepričan, da medvedi in miši nikoli niso živeli skupaj. Zato risbe skrivaj spremeni.
Med nevihto se z Egonovega posebnega drevesa odlomi veja. Le kako naj mu Egon pomaga? S prijatelji se domisli pekočega mazila, a biti drevesni zdravnik ni tako preprosto, kot se zdi. Na srečo ima narava sama vse, kar potrebujejo, za zakrpajo poškodbo.
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Posamezna barva ima svojo valovno dolžino znotraj vidnega spektra – dela elektromagnetnega spektra, ki ga zazna naše oko. Ta se nahaja med 400 in 750 nm. Presenetljivo pa eno od barv zaznamo preprosto zato, ker se v našem očesu enako vzdražita čepek za rdečo in čepek za modro svetlobo. Ker je komplementarna zeleni barvi, pa je našim prednikom morda izostrila kontrast med zelenjem in sadjem – gre torej za magento.
V 30. oddaji se za zadnji stol v finalu borijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maks, Benjamin in Lara iz OŠ Toma Brejca Kamnik in Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Že v Hitrih celicah je precej napeto, vse pa se tudi lepo rima. Med vprašanji tekmovalci obiščejo Azijo in Arktiko, pomagajo racam, da ne zmrznejo, in nam zaželijo lahko noč. V labirintu jih odnese na Mars in zamesijo testo, žepnine pa ne zaslužijo dovolj. Odgovor, za koga je odločilno zadnje vprašanje in čigavi možgani so si izmislili magento, dobite v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor b.
Neveljaven email naslov