Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na enem mestu se združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo.
Svojo obletnico obeležuje z nizom zanimivih razstav in dogodkov.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, kjer je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha spremlja želja po nenehnem eksperimentiranju.
Arhitekt Saša Dev je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja.
V stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, je našla svoje mesto Hiša kranjske čebele.
Damijan Jagodic še vedno pripravlja preste po petsto let starem receptu iz samostana v Adergasu.
Miha Pavšek se ukvarja z raziskavami ledenikov in njihovega dogajanja. Fizična geografija, naravne nesreče, dolgotrajno nastajanje slovenskih ledenikov in hitro izginjanje njihovih ostankov so predmet njegovega zanimanja. Preprosta lesena igrača Konstrukta že takoj pritegne pozornost. Zgodba tega izdelka pomembnega slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja. Konstrukta je bila zasnovana leta 1976, luč sveta pa je ugledala šele po 45 letih. V starem delu slovenske prestolnice Ljubljana se bohoti velika poznobaročna stavba – Gruberjeva palača. Njena zgodba, ki se vije od druge polovice 18. stoletja, je zelo bogata in pestra. Danes je v njenih prostorih Arhiv Republike Slovenije. Ljubljanska reševalna postaja je praznovala sto let svojega delovanja. Na intervencije so hodili s konjskimi vpregami, temeljila pa je na prostovoljstvu. Sto let pozneje je reševalna postaja poklicna in sodobno opremljena služba z več kot sto zaposlenimi. Izdelovalko vitrajev Katjo Zrimšek pritegne steklo kot material, posebno čarobnost pa vidi prav v sestavljanju njegovih delcev v nove celote. Neprosojnost barvnega stekla pa še dodatno vzbuja nekakšno skrivnost.
Strast do stekla kot materiala in sestavljanje njegovih drobnih koščkov v celoto vsakič znova občuti izdelovalka vitrajev.
Nekoč so na intervencije hodili s konjskimi vpregami, reševalna postaja, ki praznuje sto let svojega delovanja, pa je temeljila na prostovoljstvu.
V starem delu Ljubljane se bohoti velika poznobaročna stavba, kjer danes domuje Arhiv Republike Slovenije.
Zgodba te preproste lesene igrače slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja.
Raziskovanje ledenikov, njihovo dolgotrajno nastajanje in hitro izginjanje ostankov so predmet njegovega zanimanja.
»Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov.
Projekt KARST, ki ga je omogočil Evropski raziskovalni svet, se ukvarja z možnostjo napovedovanja zapletenih kraških struktur in procesov, s tem pa reševanja odzivov na ekstremne dogodke, saj so vodotoki kraškega povodja sposobni zelo hitrega pretoka vode in s tem prenosa onesnaženja. Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila. Zanjo sta značilna sodobno, minimalistično oblikovanje in uporaba naravnih materialov. Nedavno je bila sprejeta tudi v mednarodno skupino VAWAA – Vacation With an Artist. Slikarka Ana Sluga se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji, kar igrivo tematizira v svojih delih. Svoje znanje predaja študentom na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev Drago Jančar je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja pa so največja nagrada bralci njegovih del. »Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov. Slovenski taborniki delujejo v okviru Zveze tabornikov Slovenije, ki je neprofitna mladinska organizacija z vzgojnimi cilji in spoštovanjem temeljnih vrednot. Moto vsakega slovenskega tabornika je tudi »Bodi pripravljen!«.
Drago Jančar je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev.
Neveljaven email naslov
