Njena knjiga Umetnost pospravljanja: Urejeno stanovanje bo spremenilo vaše življenje je sicer izšla že pred nekaj leti, s 1. januarjem pa je premiero na Netflixu doživela še tv-serija, ki je obnorela Američane: v njej Marie Kondo obiskuje posamezne družine in jim pomaga pospraviti in organizirati njihove domove.
Gledalci so z veseljem začeli posnemati njeno posebno tehniko zlaganja majic in v škatle za čevlje marljivo pospravljali drobnarije; menda so ameriške dobrodelne organizacije v zadnjih dveh tednih zaznale porast donacij v obliki oblačil in drugih uporabnih predmetov. A ko je prišlo do točke, na kateri bi morali neusmiljeno v smeti zabrisati knjige, se je marsikomu vse skupaj uprlo.
Neprebrane knjige kot obljuba prihodnosti?
Anakana Schofield, pisateljica in publicistka, je, denimo, tvitnila: "NE poslušajte Marie Kondo ali metode konmari, ko gre za knjige. Napolnite z njimi svoje stanovanje in svet. Briga me, če stran zabrišete svoje spodnjice in plastične posode, a ženska je v zablodi, ko gre za KNJIGE. Vsako človeško bitje potrebuje polno knjižnico, ne čistih dolgočasnih polic." V zapisu na Guardianu je dodala še, da niso vse knjige takšne, da bi vzbujale radost, kar je glavno vodilo metode konmari, a jih je vseeno vredno obdržati, saj: "Književnost ne obstaja le, da bi vzbujala občutke sreče ali nas zadovoljuje, umetnost bi nas morala tudi izzivati in vznemirjati." Neprebrane knjige naj bi predstavljale obljubo prihodnosti, in ne tega, da nam je spodletelo, ker jih še nismo prebrali, še razmišlja Schofieldova.
Pri IndieWire so Marie Kondo povprašali za komentar tovrstnih zapisov in pojasnila je, da njena metoda sploh ne napeljuje ljudi k temu, da bi pometali stran vse ali večino svojih knjig. Najpomembneje je, pravi, da v procesu pospravljanja premisliš o tem, kaj ti je pomembno. "Ne gre za to, kaj jaz osebno mislim o knjigah. Vprašanje, ki si ga moraš zastaviti, je, kaj ti misliš o knjigah. Če te podoba nekoga, ki se znebi knjig ali ima le nekaj knjig, razjezi, ti to pove, kako strastno čutiš do knjig, kako pomembne so v tvojem življenju." In prav takšna spoznanja naj bi bila ene od najpomembnejših prednosti njene metode, poudarja.
Na "vlažnem" Japonskem knjig ne kopičijo
Kot že omenjeno, v svoji knjigi uspešnici, ki je izšla tudi v slovenščini, zdaj 34-letna Kondo zagovarja, naj ohranimo tiste stvari, ki nam vzbujajo radost. To, da se znebimo nereda, naj bo osebna stvar, Kondo poudarja, naj se ne ravnamo po njenem osebnem merilu, ki dovoljuje le 30 knjig. Dodala je še: "Mislim, da so me nekateri narobe razumeli, saj ne priporočam, da knjige vržemo stran ali jih zažgemo ali kaj takega. Vedno priporočam, da jih podarimo naprej." Priznava pa tudi, da morda nesporazum izvira tudi iz razlike med japonsko in ameriško kulturo: "Odrasla sem na Japonskem, kjer je podnebje zelo vlažno, zato se knjige hitro poškodujejo ... Če hraniš veliko knjig, ki jih ne bereš, se lahko uničijo do te mere, da se jih ne da niti odpreti."
V svoji prvi knjigi Kondo piše tudi o tem, kako se je rodila njena ljubezen do pospravljanja. Prazvaprav ji je bila tako rekoč položena v zibko: ko so se drugi otroci igrali zunaj, je ona raje spravila v red šolsko knjižno polico. Pozneje je do svoje zdaj z blagovno znamko zaščitene metode prišla čisto spontano: kadar se je znebila reči, ki jih ni uporabljala, se je zatekla k nakupovanju, da bi zapolnila nastalo čustveno praznino, a je kmalu spoznala svojo zmoto in ugotovila, da je bolje ohraniti reči, ki te osrečujejo, ne pa z impulzivnimi nakupi nadomeščati tistih, ki si se jih znebil "na silo".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje