Nataša Jan je opozorila na problematiko zaposlenih ljudi z družinami, ki jim zaradi slabe organiziranosti časa za zdravo prehrano in gibanje preprosto zmanjka. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Nataša Jan je opozorila na problematiko zaposlenih ljudi z družinami, ki jim zaradi slabe organiziranosti časa za zdravo prehrano in gibanje preprosto zmanjka. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Preverjanje količine holesterola, sladkorja in trigliceridov v krvi. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Slovenija je na področju preventive med uspešnejšimi državami v Evropi, to pove podatek, da med moškimi bolezni srca in ožilja niso več prvi vzrok smrti, in takšne so samo štiri države v Evropi.

Franc Zalar o uspešni preventivi
Nataša Jan, Srček Bim Bam in Franc Zalar, ki je dejal, da so srčno-žilne bolezni "največji morilec človeštva". Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Obljubimo si, da bomo na današnji dan in vnaprej poskrbeli, da ne bomo nikoli začeli kaditi, ali pa si obljubimo, da bomo kajenje prenehali, da bomo jedli ustrezno zdravo prehrano in dovolj časa namenili gibanju in sproščanju, že s tem bomo naredili veliko.

Nataša Jan o obljubah
Številni mimoidoči so za preventivno merjenje krvnega tlaka stali v vrsti. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Dojenčki potrebujejo 12 ur spanja, odrasel človek od sedem do osem ur, zmotno je, ko pravijo, da uspešni ljudje spijo pet ur dnevno, mogoče je to izjemoma kakšnemu posamezniku dovolj, v povprečju pa gotovo ne.

Franc Zalar o spanju

"Naša maskota Srček Bim Bam promovira zdrav življenjski slog za zdravo srce, predvsem z gibanjem, zdravo prehrano in izogibanjem nezdravim razvadam, med drugim se je udeležil že številnih tekov za otroke," je za MMC sredi stojnic na Prešernovem trgu pojasnila direktorica in vodja projektov Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan.

Letošnji svetovni dan srca, 29. september, poteka pod geslom Moje srce, tvoje srce. "To pomeni, da si damo obljubo, kaj lahko storimo že danes za zdravje svojega srca, pa tudi za zdravje srca najbližjih, predvsem z zdravim življenjskim slogom in preverjanjem svojega zdravstvenega stanja, krvnega tlaka, količino holesterola, sladkorja in trigliceridov v krvi, vse to si lahko ljudje danes tukaj na Prešernovem trgu izmerijo," je pojasnila.

"Obljubimo si, da bomo na današnji dan in vnaprej poskrbeli, da ne bomo nikoli začeli kaditi, ali pa si obljubimo, da bomo kajenje prenehali, da bomo jedli ustrezno zdravo prehrano in dovolj časa namenili gibanju in sproščanju, že s tem bomo naredili veliko," je dodala.

Kajenje kot največja razvada
"Najpomembnejše sporočilo je, da moramo misliti na svoje srce, saj smo sami najbolj odgovorni za njegovo zdravje," pa je sporočilo svetovnega dneva srca za MMC strnil podpredsednik društva Franc Zalar.

Gibanje in zdrava prehrana sta najpomembnejša dejavnika za zdravo srce. Tretji dejavnik, ki deluje v negativni smeri, pa so razvade. "Največja človeška razvada je kajenje, nikoli ne začnite, tisti, ki že kadijo, naj takoj nehajo, tako lahko nemudoma največ naredimo za svoje srce, a razvad je še celo morje, na primer alkohol, zmerno pitje, t. i. kozarček na dan sicer ne škodi, vse, kar je preveč, pa škodi najprej srcu, nato pa še drugim organom," je Zalar prst uperil v cigarete in alkohol.

Časovna stiska zaposlenih
Zavedanja med ljudmi o skrbi za zdravje je po njenih besedah iz leta v leto več, ljudje se več gibljejo in vedo več o zdravi prehrani, a to, da se človek zaveda, kaj je prav, še ne pomeni, da bo to tudi počel. Druga težava pa je, ko v "norišnici" sodobnega sveta časa za gibanje in pravilno prehrano preprosto zmanjka. "Problem je, da si tisti, ki smo še v delovnih razmerjih, pogosto ne znamo pravilno organizirati prostega časa, zato nam zmanjka časa za redne in ustrezne obroke hrane, ne poskrbimo za dovolj gibanja, to bi morali nujno spremeniti," je Janova opozorila na težavo pravilne organizacije prostega časa, da "človek lahko najde čas zase".

"Morali bi se gibati vsaj pol ure vsak dan, tega pogosto ne počnemo, ker so na prioritetni listi služba, otroci in družina, in potem nam zmanjka ur v dnevu," je še dodala Janova. Telesna dejavnost je izredno pomembna, pa čeprav čisto navadna hoja, ki je za večino ljudi najnaravnejši, najcenejši, najdostopnejši in hkrati najkoristnejši način premikanja telesa.

"Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje, za odrasle minimalno pol ure na dan tako intenzivno, da se še lahko pogovarjamo, a se hkrati prepotimo, za otroke pa je to absolutno premalo, zanje je minimum ena ura," je dodal Zalar in navedel, da sicer z gibanjem res lahko omilimo posledice nezdrave prehrane, a "vsega ne more odtehtati".

Ne pozabimo na kakovosten spanec
Na nezdravo hrano, alkohol, cigarete ipd. vsak hitro pomisli, ko razmišlja o skrbi za zdravje srca. Zavedanja o tem, da je za zdravje srca izrednega pomena tudi enourna dnevna telovadba, je manj, da je ključnega pomena tudi kakovosten, dovolj dolg in ne predolg spanec, pa še manj. "Da. Spanja mora biti ravno prav, da se ponoči telo lahko regenerira, ravno prej omenjena starostna skupina zaposlenih z družinami ima praviloma premalo časa za spanje," je poudarila. Idealno za odraslega človeka je od sedem do osem ur spanca, glede na raziskave pa povprečen Slovenec spi eno uro manj.

Pomanjkanje spanja povzroča veliko zdravstvenih težav, med njimi povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa dva, debelost in pospešeno aterosklerozo. Spanje ni lenoba, ampak potreba telesa, da se umiri, obnovi in nato učinkoviteje in bolj sproščeno deluje. "Dojenčki potrebujejo 12 ur spanja, odrasel človek od sedem do osem ur, zmotno je, ko pravijo, da uspešni ljudje spijo pet ur dnevno, mogoče je to izjemoma kakšnemu posamezniku dovolj, v povprečju pa gotovo ne," pa je sklenil Zalar.

"Največji morilec človeštva"
Srčno-žilne bolezni so po Zalarjevih besedah v razvitem svetu "največji morilec človeštva", ob tem pa povzročijo tudi veliko invalidnosti in hospitalizacij in močno poslabšajo kakovost življenja. "Slovenija je na področju preventive med uspešnejšimi državami v Evropi, to pove podatek, da med moškimi bolezni srca in ožilja niso več prvi vzrok smrti, in takšne so samo štiri države v Evropi," je izpostavil in hkrati posvaril, da nikoli ne smemo postati zadovoljni z doseženim.

Izredno pomembni pri skrbi za srce so redni preventivni zdravstveni pregledi. "Vsake toliko časa moramo na tehnični pregled oz. meritve dejavnikov tveganja, odpravimo se lahko k osebnemu zdravniku, v referenčne ambulante ali pa v različna društva, tudi v našem opravimo letno 100.000 preventivnih pregledov," je navedel Zalar in dodal, da "ne smemo postati sužnji vsakodnevnega preverjanja različnih meritev, občasno pa je to potrebno".

Na dobri poti
Slovenija je na dobri poti, da do leta 2025 zmanjša prezgodnjo umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja za 25 odstotkov, ocenjujejo v društvu. Po podatkih so v Sloveniji bolezni srca in ožilja v 40 odstotkih vzrok za smrt. Kar 5.000 bolnikov na leto prizadene srčni infarkt, približno 700 jih umre pred prihodom v bolnišnico. Zaradi angine pektoris, pri kateri zaradi zoženih koronarnih arterij srčna mišica ne dobi dovolj kisika, pa se vsako leto zdravi približno 7.000 bolnikov.

Zaradi bolezni srca in ožilja po svetu vsako leto umre več kot 17 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi se to število povzpelo na več kot 23 milijonov. Kar tri četrtine smrti zaradi srčno-žilnih bolezni je mogoče preprečiti s spremembami življenjskega sloga, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.

Slovenija je na področju preventive med uspešnejšimi državami v Evropi, to pove podatek, da med moškimi bolezni srca in ožilja niso več prvi vzrok smrti, in takšne so samo štiri države v Evropi.

Franc Zalar o uspešni preventivi

Obljubimo si, da bomo na današnji dan in vnaprej poskrbeli, da ne bomo nikoli začeli kaditi, ali pa si obljubimo, da bomo kajenje prenehali, da bomo jedli ustrezno zdravo prehrano in dovolj časa namenili gibanju in sproščanju, že s tem bomo naredili veliko.

Nataša Jan o obljubah

Dojenčki potrebujejo 12 ur spanja, odrasel človek od sedem do osem ur, zmotno je, ko pravijo, da uspešni ljudje spijo pet ur dnevno, mogoče je to izjemoma kakšnemu posamezniku dovolj, v povprečju pa gotovo ne.

Franc Zalar o spanju