Super krvava Luna je sijala dobro uro. Foto: EPA
Super krvava Luna je sijala dobro uro. Foto: EPA
Opazovanja lune v Žalcu. Foto: Astronomsko društvo Saturn, Observatorij OŠ Trje, Žalec
Opazovanja lune v Žalcu. Foto: Astronomsko društvo Saturn, Observatorij OŠ Trje, Žalec

Luna okoli Zemlje kroži po tirnici v obliki elipse in takrat, ko je najbližje Zemlji, sije še močneje kot običajno, astronomi pa ji v tem položaju pravijo super luna. Nebesni telesi sta takrat oddaljeni le 360.000 kilometrov.

Krvava luna pa se pojavi, kadar imamo popolni Lunin mrk. Luna je takrat v senci Zemlje, zato se svetloba ne more odbijati od nje in bi pravzaprav morala biti nevidna. Kljub temu pa del Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa večinoma odtenki rdeče barve. Od tod poimenovanje krvava.

Kako intenzivna je rdeča barva Lune, je odvisno tako od dejavnikov, kot sta temperatura in vlaga, kot tudi od tega, koliko vode, prahu in drugih delcev je v Zemljini atmosferi.

To je bila prva super krvava Luna od leta 1982 in peta zabeležena od leta 1900. Naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033, navajajo pri ameriški vesoljski agenciji Nasa.

Zemlja in Luna. Foto: EPA
Zemlja in Luna. Foto: EPA

Opazovala jo bo lahko polovica našega planeta

Super krvavo Luno, ko so torej Sonce, Zemlja in Luna povsem poravnani, so lahko opazovali prebivalci polovice našega planeta: v Severni in Srednji Ameriki v nedeljo ponoči, v večjem delu Južne Amerike in zahodni Evropi pa v ponedeljek zgodaj zjutraj.

V primerjavi z zadnjim popolnim Luninim mrkom, ki smo ga lahko v Sloveniji opazovali julija lani, je bilo tokrat treba zgodaj vstati: ob 4.34 je Luna vstopila v območje Zemljine sence, ob 5.41 pa se je začel popolni mrk. Takrat so bila vsa tri nebesna telesa poravnana v eni vrsti, Luna pa je žarela v rdeči barvi.

Super krvava luna je sijala dobro uro

Popolni mrk v ponedeljkovem jutru je trajal dobro uro, do 6.44, nato pa je Luna spet počasi začela zapuščati Zemljino senco in je dokončno zapustila ob 7.51. Takrat je bila že zelo nizko nad obzorjem in je bila videti večja kot običajno. Kdor je želel pojav opazovati, si je moral zagotoviti prost pogled proti zahodu.

Za opazovanje super krvave lune pa ni bilo treba le zgodaj vstati, ampak se tudi toplo obleči. Agencija RS za okolje (Arso) je za ponedeljkove zgodnje jutranje ure napovedala temperature okoli minus sedem stopinj Celzija. V notranjosti države se je sicer po nekaterih nižinah zadrževala megla ali nizka oblačnost in marsikomu preprečila opazovanje.

V Sloveniji bomo naslednji Lunin mrk lahko opazovali 16. julija, vendar bo takrat le delen. Na naslednji popoln mrk bo treba počakati do 16. maja 2022.

Da Lunin mrk ne nastopi vedno v času polne lune, je vzrok v tem, da je njena tirnica rahlo nagnjena proti ekvatorju. Zaradi tega približno petodstotnega nagiba potuje Luna na svoji poti okoli Zemlje večinoma nad oz. pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno luno brez mrkov.

Super krvava Luna najbližje Zemlji