Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Cannesu se je v torek začel filmski festival in sinoči je bila premiera novega filma Francisa Forda Coppole Megalopolis, ki je doživel mešani odziv občinstva. Med 22 filmi glavnega tekmovalnega programa je veliko zvenečih imen, med njimi tri ženske, Wild Diamond francoske režiserke Agathe Riedinger, ki govori o obsedenosti z resničnostnimi šovi, pa je edini režijski prvenec. V Mariboru se je danes začel Trienale umetnost in okolje EKO 9, ki je tokrat umeščen v modernistično vilo v središču mesta, kjer je bil nekoč sanatorij. V Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji pa ta teden poteka Teden slovenskega nakita. Obiskali smo razstavo in eno od delavnic.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Srbi, srbi, srbi! O ne … Saj to so uši! Kaj takega! In to v oddaji Ribič Pepe. Kdo gre na teren? Kdo bo ostal doma? In kako se znebiti teh malih tečnob? Morda lahko pomagajo gledališki fantom in ljubljanski otroci. V napeti ušivo-baletni oddaji boste na svoj račun prišli vsi gledališki navdušenci. Se vidimo!

Kejla ima rada vse irske stvari: irski jezik, irski ples in irsko glasbo. Rada se uči novih stvari in zadnje čase vadi igranje na “baran”, tradicionalni irski boben. Kmalu bo imela prvi nastop, zato je zelo vznemirjena. Veliko igra, vendar ne zanemarja drugih pomembnih reči kot so igra z mlajšim bratcem ali obisk pri babici in dedku. Nastop se približuje, bo Kejla premagala tremo? Le pogumno, Kejla!

Manca nam veselo predstavi svoja brata in sestrico, skupaj jim nikoli ni dolgčas. Kaj bodo počeli tokrat? Plezali, risali in se preizkušali v zabavnih nalogah poligona na vrtu. Ali bo uspelo vsem preskočiti gugalnico? Poglejmo in ob tem preverimo, zakaj imajo Kriškraški v studiu toliko nogavic.

Spoznavanje črke H bo kar hrupno. Če karkoli v domu ne deluje, je treba popraviti. Kaj vse mora znati hišnik? Na hitro popraviti stol, namestiti strešnik na streho, da ne pušča, namestiti tesnilo na pipo, še na elektriko se mora spoznati. Gaki je očitno precenil svoje sposobnosti o hišnih opravilih, predvsem pa popravilih, zato Malinka pripelje šolskega hišnika, ki zna v hipu rešiti vsako zagato. Kot vsak dober mojster, pride na obisk s svojim orodjem, ki ga zna spretno uporabljati. Bodo Gakiju koristili nasveti hišnika Boštjana? Malinka meni, da zagotovo.

Danes je Dan D! Firbcologi so se končno opogumili in se odločili – šli bodo do Marka Mercine in ga poskušali prepričati, da je najemnina previsoka. Medtem ko se pogumni trije odpravijo na sestanek, Mila povabi prijatelje na učno uro flavte, Matija in Pika gresta po novo znanje o vrstniški mediaciji, Svit in Jakob pa raziskujeta delo taksista.

Smo že v finalu in na koncu sezone, ki jo začinimo še s tekmo posameznikov v Hitrih lončkih in glasbenim zaključkom s prav posebnimi gosti. Za pokal Malih sivih celic se spoprimejo brihtneži Nik, Gabriel in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Ajda, Luka in Matic iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (vijolični), za naslov prvaka Hitrih lončkov pa spretneži Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ter Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Tekmovalci kviza uspešno potegnejo vrv in logični zaključek, se sprehodijo po našem osončju , prepoznajo Titeufovo nezrelost v odnosu do punc ter preplavajo bazen. V labirintu se kljub metanu znajdejo kot na festivalu, v Hitrih celicah srečajo konec. Kdo poruši letošnji točkovni rekord in zakaj bo v studiu gorelo, pa v Malih sivih celicah.


Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

O izkušnjah s telefoni v šoli smo v tokratnem Infodromu govorili z učenci z Osnovne šole Rodica, kjer so ti sicer prepovedani. Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb smo se v rubriki Podrobno pod lupo pozanimali, kaj lahko storimo, da upočasnimo dviganje povprečne temperature ozračja, ob primeru izmišljene države iz prihodnosti pa razložili, kaj je zeleni prehod. Ta nas spodbuja tudi k temu, da posežemo po lokalni ali doma pridelani hrani. Da je ta običajno okusnejša, bi se strinjal Žiga, ki je vešč opravil na kmetiji. V Infodromu pa z Radiovednimi tudi o tem, kako nastane virus.

Po navadi se ne zavedamo, koliko odločitev sprejmemo vsak dan. Kaj vse vpliva na naše odločitve, kako se ljudje različno odločamo, katere odločitve so lažje in katere življenjsko pomembne in tudi o tem, kako postaviti vprašanje, kadar želimo vplivati na odločitev drugih.

Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno?
Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.
Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?

Žensko društvo Evangeličanka in Kirtan v skupnosti Bhakti Marga

Žensko društvo Evangeličanka povezuje ženske iz vseh evangeličanskih cerkvenih občin. Kot pravijo v društvu, »skrbijo za duhovno, versko, solidarnostno in občečloveško rast ter dostojanstvo sleherne ženske«.
Kirtan pomeni slavljenje, petje in molitev ob glasbeni spremljavi. V skupnosti Bhakti Marga se na slavljenjih redno srečujejo širom po Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili srečanje v Ljubljani.

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Pa vendar, zakaj je tako privlačna in prepoznavna, da jo lahko ločimo od ostalih zvrsti glasbe? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin, s katero smo se pogovarjali med njenim obiskom v Ljubljani. Pozanimali smo se, kakšne so ugotovitve izvajalcev v okviru projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov. Glasba je področje, za katero so Romi in Rominje še posebej nadarjeni. To velja tudi za Španijo oziroma Katalonijo, kjer si prizadevajo za to, da bi njihova glasba, ki se imenuje katalonska rumba, postala del Unescove kulturne dediščine.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Spoznali boste poklic, ki ga vsakodnevno sicer opravljamo doma, a postaja čedalje pomembnejši: govorili bomo o profesionalnem čistilnem servisu. Kaj vse morajo znati čistilci, smo si ogledali v podjetju Prosen com iz Šenčurja. V Hrastniku pa smo obiskali mladega kovača Gaja Čuka, ki združuje tradicionalno znanje z novimi tehnikami.

"Pri enajstih mesecih nisem shodil, ampak stekel. In od takrat negujem vrtoglavi življenjski tempo" ( Žiga Potočnik, poslovnež)
Monika, bodoča prva žena-pajek, si pred podvigom "vzpon na nebotičnik" na hitro zdravi vrtoglavico. Rudi se pred nevarnimi jakuzami zateče v fitnes, kjer ga prijazna Lili brez nadaljnjega skrije v solarij. Afera Debarovski se ugodno razplete: če bo Blisk objavil sliko Potočnikove priletne mame pri vezenju goblenov, bo njegova sestrična, Degenija Debarovski umaknila tožbo. Marta na kolegiju predstavi nove zaposlenim nove pogodbe za katere kolektiv takoj ugotovi, da vsebujejo absurdne klavzule. Začne se nežna romanca med Žigo Potočnikom in Lili, kraljico slovenskega fitnesa.

Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija.

Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda.

Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.

Ponovno se posvetimo lesu in pokažemo nove načine, kako ga lahko kot nadvse dovršen element vkomponiramo v naša bivališča. In se pri tem zavedamo, da smo nekaj naredili za naše okolje in skupno bolj zeleno prihodnost.
Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.
Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.
Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Na svetu je predebela že dobra milijarda ljudi. Tisti, ki so brez uspeha preizkusili že več diet, imajo zdaj novo upanje. Zdravila s semaglutidom. Z njihovo pomočjo so shujšale številne zvezdnice, med drugim Oprah Winfrey in Kim Kardashian. In prav to je povpraševanje po tem zdravilu pognalo v nebo in marsikje, tudi v Sloveniji, ga že nekaj časa primanjkuje. To povzroča preglavice predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa dve, ki zdravilo nujno potrebujejo. Je torej prav, da se ga predpisuje tudi za zdravljenje debelosti, čeprav v Sloveniji za to sploh ni registrirano? In kaj se zgodi, ko pacienti zdravilo prenehajo jemati?

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Evrovizijski teden je za nami in spet je tukaj oddaja Kaj dogaja?, ki bo tokrat dobrodelna, saj se tudi naša oddaja pridružuje akciji Pomežik soncu. Kdo dela na domu, kje so ujeli strupeno ribo in kakšna so nova pravila v smučarskih skokih? Zakonca Novak nam pokažeta, kako uspešno reciklirati ostanke hrane, magister Baltić pa nam postreže novo domačo jezikovno mineštro. V rubriki (s)HIT tedna izvemo, kaj potrebuje pesem, ki želi biti uspešna na Evroviziji, v telenoveli Palomar pa prvič obiščemo obalo. V rubriki Glas ljudstva vam svetujeta poznavalca motošporta Miran in Franci, naša gostja pa bo ambasadorka projekta Pomežik soncu in bepopovka Tinkara Fortuna. Upamo, da bo z nami zapela tudi na Mali terasi, kjer bo tokrat nastopila skupina Golopop s svojo uspešnico Štrom na sonce.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.