Foto: Reuters
Foto: Reuters

Potem ko se je v četrtek srečal s političnimi predstavniki Izraela, je v petek v Ramali na okupiranem Zahodnem bregu obiskal najvišje predstavnike palestinskih oblasti.

Vojna v Gazi je posledica kolektivnega moralnega in političnega neuspeha mednarodne skupnosti, za kar Palestinci in Izraelci plačujejo zelo visoko ceno, je po poročanju Igorja Juriča za Radio Slovenija Borrellova grenka ocena trenutnega dogajanja v Gazi.

Konec nasilja lahko prinese le politična rešitev, zato se je Borrell odpravil na bližnjevzhodno turnejo, ker naj bi želel poiskati pot za končanje vojne. Dolgoročna rešitev, ki bi prinesla mir, pa je vzpostavitev dveh držav, je v predstavitvi okvira za prihodnje konkretne korake izraelskim in palestinskim sogovornikom dejal Borrell.

Trikrat da in trikrat ne je osnovni okvir. Po Borrellovih besedah ne sme priti do nasilne preselitve Palestincev iz ali znotraj Gaze, pri čemer jih je 1,6 milijona že razseljenih, ne sme priti do ozemeljskih sprememb in vprašanje Gaze se ne sme izvzeti iz celovitega reševanja palestinskega vprašanja.

Medtem pa "da" velja vrnitvi samoupravne palestinske oblasti v Gazo, večji vlogi arabskih držav in večji vlogi Evropske unije pri političnem oblikovanju palestinske države.

Palestinski premier Mohamad Ištaja je podprl Borrellove predloge, obljubil sodelovanje z Evropsko unijo, predvsem pa pričakuje konec izraelske okupacije, ki traja od leta 1967, in konkretno časovnico za njen konec.

Je pa rešitev očitno še daleč, saj Ištaja meni, da trenutne izraelske vlade ne zanimajo ne rešitev dveh držav, ne Palestinci, ne mednarodno pravo in ne spoštovanje dogovorov.

Palestinski premier je prepričan, da to, kar Izrael počne v Gazi, dela le iz čistega maščevanja in le zaradi ubijanja. Zato je Borrellu dejal, da upa, da bo vseh 27 voditeljev držav članic Unije pozvalo k takojšnjemu premirju.

Borrell v Bahrajnu poudaril nujnost ustavitve nasilja v Gazi

Po Ramali se je Borrell odpravil v Manamo, glavno mesto Bahrajna, kjer je dejal, da bo lahko Gazo po koncu vojne vodila le samoupravna palestinska oblast. "Hamas ne more več imeti nadzora nad Gazo," je dejal Borrell. "Kdo bo torej nadziral Gazo? Mislim, da lahko to počne le nekdo – palestinska samoupravna oblast," je dodal.

Ob tem je poudaril, da se bo trpljenje civilnega prebivalstva na območju Gaze le še povečevalo, če ne bodo ustavili nasilja. Poudaril je, da nudenje humanitarne pomoči ni dovolj. "Povečali smo našo humanitarno pomoč. Zagotovo jo moramo še bolj. A nima smisla, da mi danes daste kosilo, če me boste jutri ubili. Humanitarna podpora je res potrebna, a še bolj potrebno je ustaviti vzrok, zaradi česar je potrebna humanitarna pomoč," je dejal.

Po besedah Borrella je nujna tudi politična rešitev. Spomnil je, da se o rešitvi dveh držav že dolgo govori. "S ponavljanjem besed o rešitvi dveh držav, hkrati pa ne delati nič, da bi prišlo do njene uveljavitve, nudimo taktično kritje strategiji širjenja naselbin na Zahodnem bregu. V časih Osla je bilo x naselbin, danes jih je štirikrat več. Palestinsko ozemlje pa je skrčeno na arhipelag majhnih nepovezanih koščkov zemlje, kar otežuje uveljavitev rešitve dveh držav, o kateri govorimo," je ponazoril.

Brez miru med Izraelci in Palestinci po njegovih besedah ni miru in varnosti v regiji in svetu. Ključno mu je, da se ne sme prisilno preseljevati prebivalstva, s tem da to pomeni tudi brez prisilnega umika ljudi z območja Gaze, "ker Gaza je palestinsko ozemlje in mora ostati palestinsko ozemlje".

Območje Gaze mora po besedah Borrella ostati povezano z Zahodnim bregom in Vzhodnim Jeruzalemom. "Ni treh palestinskih ozemelj, je le eno palestinsko ozemlje," je dejal.

"Zagotovo se ne smemo vrniti k statusu quo. Nič več terorističnih napadov iz Gaze in na Izrael, kar pomeni, da Hamas ne more več nadzirati Gaze," je še povedal. "In kdo bo potem nadziral Gazo? Po mojem mnenju lahko to počnejo le eni. To so palestinske oblasti."