Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V mednarodni raziskavi o državljanskem izobraževanju in vzgoji Evropskega regionalnega modula ICCS 2022 so poleg slovenskih sodelovali učenci iz še 17 držav in dveh regij. V Sloveniji je raziskava potekala od 11. aprila do 22. junija 2022.

Več kot 60 odstotkov učencev iz sodelujočih evropskih držav je izrazilo namero, da se bodo kot odrasli verjetno ali zagotovo udeležili evropskih volitev, je na predstavitvi rezultatov dejala nacionalna koordinatorica raziskave Eva Klemenčič Mirazchiyski s Pedagoškega inštituta. Pri učencih iz Slovenije je ta delež znašal 50 odstotkov. Da zaupajo v slovensko vlado, je medtem takrat odgovorilo 38 odstotkov učencev iz Slovenije, kar je manj zaupanja, kot so ga v svoje vlade v povprečju izrazili učenci iz preostalih držav.

Večina sodelujočih v raziskavi je poročala, da se počutijo kot del Evrope in da so ponosni, da živijo v Evropi. Pri tem so najmočnejši občutek evropske identitete izkazali učenci iz Hrvaške in Španije, najšibkejšega pa učenci s Cipra, iz Latvije in Poljske. Občutek evropske identitete je bil v predstavljeni raziskavi pri učencih iz Slovenije nekoliko nad evropskim povprečjem, v primerjavi z raziskavama v letih 2009 in 2016 pa se je okrepil. Učenci iz Slovenije so pri poročanju o priložnostih učenja o Evropi in EU-ju pri večini poglavij nad evropskim povprečjem.

Po oceni slovenskih učencev najbolj diskriminirani člani skupnosti LGBT+

Pri vprašanjih glede diskriminacije v svoji državi je največji delež učencev iz Slovenije oz. tri četrtine odgovorilo, da so najbolj diskriminirani člani skupnosti LGBT+, še vedno pa je to manj od evropskega povprečja. Pač pa so evropsko povprečje presegli pri opažanju, da so diskriminirani ljudje z drugačnim političnim mnenjem od večine in starejši.

Povprečni rezultat pri pozitivnih pričakovanjih glede prihodnosti Evrope, da se bo denimo krepila demokracija, je bil pri učencih iz Slovenije na ravni evropskega povprečja. Povprečni rezultat pri negativnih pričakovanjih, da bo denimo več terorizma, pa je pri sodelujočih iz Slovenije presegel evropsko povprečje.

Raziskovalci so učence spraševali tudi o potrošniškem vedenju, pri čemer so jih denimo zanimale odločitve glede nakupa izdelkov iz podjetij z otroško delovno silo. Prav tako so spraševali o trajnostnem ravnanju, kjer je bilo denimo vprašanje glede kupovanja rabljenih oblačil. Pri učencih iz Slovenije povprečni rezultat glede potrošniškega ravnanja ni odstopal od evropskega povprečja, glede trajnostnega ravnanja pa je bil pod evropskim povprečjem.