Kosovski premier je poudaril pomen medsebojnega priznavanja. Foto: Reuters
Kosovski premier je poudaril pomen medsebojnega priznavanja. Foto: Reuters

Voditelji Albanije, BiH-a, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije so v makedonski prestolnici razpravljali o načrtu Evropske komisije za rast Zahodnega Balkana, ki je namenjen spodbujanju gospodarske rasti regije, sprejemanju reform in naložbam ter pospešitvi približevanja šestih držav Evropski uniji.

"Načrt za rast lahko spremeni igro in bi lahko podvojil obseg vaših gospodarstev v prihodnjem desetletju," je na začetku srečanja dejal Koopman, ki je predstavljal Evropsko komisijo.

Načrt rasti za regijo bi vključeval odprtje njenega skupnega trga EU-ja za države Zahodnega Balkana na področjih, kot so prosti pretoka blaga in storitev, transport in energetika, v zameno pa morajo države izvesti reforme in rešiti vsa odprta vprašanja s svojimi sosedami.

Generalni direktor za sosedstvo in širitvena pogajanja pri Evropski komisiji je poudaril pomen enotnega regionalnega trga in sodelovanja na Zahodnem Balkanu. "To je zelo pomembno, saj brez regionalnega povezovanja preprosto ne morete v celoti izkoristiti prednosti našega enotnega trga. Zato je pogoj v tem delu načrta rasti, da ne onemogočate sosedov. Če onemogočate sosede, lahko onemogočite sebe," je poudaril.

Makedonski premier Dimitar Kovačevski je poudaril, da je uresničitev načrta odvisna tako od EU-ja kot od držav Zahodnega Balkana, kot ključno pa je tudi on poudaril vzpostavitev enotnega regionalnega trga.

Vrha so se udeležili še predsedniki vlad Albanije, Črne gore in Kosova, Edi Rama, Milojko Spajić in Albin Kurti, ter srbski predsednik Aleksandar Vučić. Predsednica sveta ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto se je srečanja udeležila prek videopovezave.

Z zelenimi koridorji nad čakanje na mejah

Udeleženci so razpravljali tudi o tako imenovanih zelenih koridorjih oz. prioritetnih poteh za prevoz pomembnega blaga.

Pomočnik ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve James O'Brien je navedel, da so nedavne raziskave pokazale, da tovornjaki na območju Zahodnega Balkana več kot 80 odstotkov časa porabijo za čakanje na mejnih prehodih.

Vučić je dejal, da so zeleni koridorji še pomembnejši od enotnega območja plačil v evrih (SEPA). "To bo zelo koristilo pri ustvarjanju boljšega poslovnega okolja za vse nas, za naše ljudi, pa tudi za vse druge, ki bi želeli vlagati v to regijo," je dodal.

Za Kurtija ključna normalizacija odnosov

Kurti je medtem dejal, da je treba za dosego gospodarskega povezovanja regije in zbliževanja državljanov ustaviti varnostne grožnje. Poudaril je tudi, da je ključna normalizacija odnosov, ki temeljijo na medsebojnem priznavanju.

"Globlje povezovanje in povečan promet blaga in ljudi zahtevata medsebojno zaupanje in normalne odnose med našimi državami, institucijami in ljudmi. To se ne more zgoditi, če se svoboda pretoka blaga uporablja za pretok orožja in streliva ali za sponzoriranje terorističnih napadov," je opozoril.

"Načrt rasti pomeni šest milijard evrov za celotno regijo in znesek denarja, ki ga bomo dobili, je odvisen od naših dobrih del," je še opozoril kosovski premier.

Načrt za rast Zahodnega Balkana je sestavljen iz štirih stebrov. Namen prvega je spodbujanje vključevanja v evropski enotni trg, drugi steber predstavlja tesnejše gospodarsko sodelovanje v regiji, tretji izvajanje reform, četrti pa finančna sredstva EU-ja za naložbe in reforme.