Dogajanje bi se lahko še bolj zapletlo zaradi napetosti v odnosih med Bukarešto in Brusljem.

Trenja z Brusljem

Romunija, ki se je EU-ju pridružila leta 2007, je ob začetku članstva veljala za eno uniji bolj naklonjenih držav, vendar pa je v zadnjem času zavzela nacionalistično retoriko. V spor z Brusljem se je med drugim zapletla zaradi spornih pravosodnih reform, ki po mnenju kritikov spodkopavajo vladavino prava.

Poleg tega bo Bukarešta težko poenotila svoja stališča, saj se socialdemokratska vlada Viorice Dancile in desnosredinski predsednik Klaus Iohannis, ki Romunijo zastopa v Evropskem svetu, v veliko stvareh ne strinjata. Iohannis je na primer še sredi novembra trdil, da njegova država ni pripravljena na predsedovanje EU-ju. Pretekli teden je vendarle ocenil, da so pripravljeni.

Bruselj dvomi, da je Romunija pripravljena na predsedovanje

Na nepripravljenost so opozarjali tudi v Bruslju. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je še ta teden podvomil, da je Romunija sposobna uspešno voditi Svet EU-ja.
Moto prvega romunskega predsedovanja se glasi Kohezija, skupna evropska vrednota. To v romunskem predsedstvu razumejo v širšem smislu enotnosti ter zmanjševanja razlik v uniji. Štirje stebri njihovega vodenja EU-ja pa so evropa konvergence, varna Evropa, Evropa kot globalna igralka ter Evropa skupnih vrednot.

To obdobje bo nedvomno močno zaznamoval brexit, pri katerem je neznank še veliko. Pomemben dogodek med romunskim predsedovanjem bodo tudi evropske volitve konec maja.