Tanja Fajon. Foto: EPA
Tanja Fajon. Foto: EPA

Slovenija se zaradi stopnjevanja nasilja na okupiranem Zahodnem bregu zavzema za uvedbo prepovedi izdaje vizumov za vstop v EU izraelskim naseljencem, ki živijo na tem palestinskem ozemlju, je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU-ja povedala ministrica Tanja Fajon.

Gre za prebivalce naselbin in mest, ki so po mednarodnem pravu nezakonita.

Kot je pojasnila Fajon, gre predvsem za skrb v povezavi z nadaljevanjem oziroma stopnjevanjem nasilja na tem zasedenem ozemlju, tudi z napovedmi o dodatnih nezakonitih gradnjah.

Po besedah ministrice je težko napovedati, ali bodo ministri na zasedanju našli soglasje glede predloga.

Obenem je treba razpravljati tudi o dodatnih sankcijah proti palestinskemu gibanju Hamas, je še dejala Fajon. Viri pri EU-ju so sicer pred zasedanjem povedali, da bi lahko bile dodatne sankcije proti Hamasu sprejete v prihodnjih tednih. Hamas je v EU-ju označen za teroristično organizacijo.

O sankcijah proti izraelskim naseljencem pa medtem poteka še politična razprava, ali in kako jih uvesti. Kot so še navedli, gre za možnost uvedbe sankcij proti naseljencem, ki so proti rešitvi dveh držav in proti prisotnosti Palestincev na Zahodnem bregu.

Ministrica Fajon se je sicer danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom.

"Ključno je vzpostaviti humanitarno premirje v Gazi, da preprečimo eksodus, genocid, etnično čiščenje. Kar se dogaja v Gazi je humanitarna katastrofa izjemnih razsežnosti. Število smrtnih žrtev, ki bo kmalu doseglo 20.000, je grozljivo. Obžalujem, da v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov v petek ni bila sprejeta resolucija, ki jo je kosponzorirala Slovenija. Kljub temu bomo nadaljevali z napori v smeri trajnega premirja, zaščite civilistov in izpustitve vseh talcev. To je naša dolžnost," je glede na sporočilo ministrstva za zunanje zadeve poudarila Fajon.

Ministrica je še dodala: "Delati moramo pri pripravi mirovnega načrta. Če lahko mirovna konferenca v določenem časovnem okviru opredeli odločilne korake za rešitev dveh držav, jo v celoti podpiram. Končni cilj je mirno življenje Izraelcev in Palestincev z ramo ob rami. Čas se izteka."

Obenem je pozdravila vsa prizadevanja za uresničitev rešitve dveh držav, da bi lahko Izraelci in Palestinci mirno sobivali. Zahodni breg je – kot Gaza in Vzhodni Jeruzalem – pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967.

Borrell napovedal sankcije proti nasilnim priseljencem

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po poročanju Al Džazire dejal, da bo Unija uvedla sankcije proti Izraelcem, ki so bili nasilni na okupiranem Zahodnem bregu.

"Delamo na predlogu sankcij za ekstremistične naseljence na Zahodnem bregu," je dejal. Napadi na tam živeče Palestince se od začetka napadov na Gazo stopnjuje, izvajajo pa ga tako izraelski vojaki kot izraelski naseljenci.

ZDA so prejšnji teden oznanile prepoved izdajanja vizumov naseljencem, ki so bili nasilni do Palestincev.

Na jug Gaze je bilo s severa okupiranega in razdejanega območja prisiljenih oditi več sto tisoč Palestincev, ki živijo v nemogočih razmerah. Foto: Reuters
Na jug Gaze je bilo s severa okupiranega in razdejanega območja prisiljenih oditi več sto tisoč Palestincev, ki živijo v nemogočih razmerah. Foto: Reuters

Med veleposlaniki v Egiptu tudi Žbogar

Na Bližnjem vzhodu je medtem skupina veleposlanikov držav v Varnostnem svetu ZN-a, ki je obiskala Egipt ob meji z Gazo, da bi se seznanila s humanitarnimi razmerami na območju. Neformalni enodnevni obisk, ki so ga organizirali Združeni arabski emirati in Egipt, poteka sredi poglabljanja humanitarne krize na obleganem in okupiranem območju Gaze, ki je pod intenzivnim bombardiranjem izraelskih sil od 7. oktobra in takratnega napada Hamasa na jugu Izraela.

Potovanja so se udeležili veleposlaniki pri Varnostnem svetu ZN-a približno desetih držav, med njimi Rusije in Združenega kraljestva. ZDA, ki so prejšnji petek vložile veto na resolucijo Varnostnega sveta o prekinitvi ognja v Gazi, svojega predstavnika niso poslale, prav tako ne Francija.

Kot so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu, je v skupini veleposlanikov aktualnih in prihodnjih članic Varnostnega sveta tudi posebni predstavnik Slovenije v tem organu Samuel Žbogar.

Gre za neformalen terenski obisk, ki zajema srečanja z organizacijami in agencijami ZN-a, ki opravljajo humanitarne naloge v regiji, s poudarkom na Gazi, prav tako tudi s tamkajšnjimi humanitarnimi, zdravstvenimi in drugimi delavci.

Sodelovanje veleposlanika Žbogarja je namenjeno seznanitvi s humanitarnim vidikom krize in odraža prioritetno usmeritev Slovenije kot članice Varnostnega sveta, da se dejavno angažira pri naporih za preprečevanje konfliktov oziroma njihovega stopnjevanja ter pri zaščiti prebivalstva v oboroženih spopadih, vključno z zagotavljanjem humanitarne pomoči, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija bo z januarjem za dve leti postala članica Varnostnega sveta, že od 1. oktobra pa v njem deluje kot opazovalka.

Veleposlaniki so obiskali bolnišnico Al Ariš na egiptovski strani, v bližini mejnega prehoda z Gazo Rafa, kjer zdravijo ljudi, evakuirane z okupiranega območja. Tam so se tudi srečali z žrtvami izraelskih napadov.

Ekvadorski odposlanec José de la Gasca je povedal, da je bil zaradi tega, kar je videl ob obisku bolnišnice, skrušen. "Pravkar sem srečal mlado mater, ki je izgubila otroka in ima še eno deklico, ki je ranjena," je povedal. "Nikdar več nočem videti tega, kar sem pravkar videl. To je grozljivo," je dodal.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je pred dnevi opozoril, da Palestinci v Gazi živijo v popolni in vse hujši grozi, pri Svetovnem programu za hrano (WFP) pa so opozorili, da polovica prebivalcev območja Gaze strada, saj vanj vstopi le majhen del zalog, ki jih potrebujejo.

EU predlaga sankcije proti izraelskim naseljencem