Ursula von der Leyen svojih načrtov, ali se bo potegovala za nov mandat na čelu Evropske komisije, še ne razkriva. Foto: Reuters
Ursula von der Leyen svojih načrtov, ali se bo potegovala za nov mandat na čelu Evropske komisije, še ne razkriva. Foto: Reuters

"Čez 300 dni bodo Evropejci volili v naši enkratni demokraciji, in to bo priložnost, da bodo lahko ljudje razmislili o stanju v EU-ju in delu, ki ga zanje opravljamo. Bo pa to tudi trenutek za to, da se odločimo, kakšno prihodnost si želimo," je v uvodu letnega nagovora v Strasbourgu dejala predsednica Evropske komisije in poudarila, da bodo med volivci na volitvah prihodnje leto tudi mladih volivcev, ki so se rodili 2008 in bodo prvič volili. "Razmišljali bodo o prihodnosti, o vojni v Ukrajini, o učinkih podnebnih sprememb, kako bo na njihovo življenje vplivala umetna inteligenca. Današnji EU je odraz vizije tistih, ki so po 2. svetovni vojni sanjali o boljši prihodnosti, o prihodnosti, v kateri bi narodi, demokracije, ljudje sodelovali v Uniji, da bi skupaj živeli v miru in blaginji. Menili so, da je bila zanje Evropa pravi odgovor na klice zgodovine. Kadar se pogovarjam z mladimi, se riše enaka vizija o boljši prihodnosti, enako prepričanje, da se mora v svetu, ki ga prežema negotovost, Evropa znova odzvati na klic zgodovine, odzvati se moramo skupaj."

Ekstremno vreme je ustvarilo kaos in gromozansko škodo, od Slovenije do Bolgarije, prav po vsej Uniji. Znašli smo se v resničnosti vrelega planeta.

Ursula von der Leyen

Kot je poudarila, je treba pridobiti zaupanje Evropejcev, v prihodnjih 300 dneh pa morajo končati delo, ki so jim ga volivci že zaupali na prejšnjih volitvah. "Ko sem stala tu leta 2019, sem vam predstavila program za zeleno, digitalno in geopolitično Evropo, nekatere so obhajali dvomi. To je bilo, preden sta svet na glavo obrnila pandemija in vojna v Ukrajini," je dejala, potem pa spregovorila o dosežkih v zadnjih štirih letih, med njimi je omenila napredek za večjo energetsko neodvisnost, boljšo skrb za okolje, enakopravnosti spolov. "Niti enega argumenta ni, da bi morala biti ženska za isto delo kot moški plačan manj." Zahvalila se je Evropskemu parlamentu za podporo v boju proti nasilju nad ženskami in poudarila, da je treba nadaljevati delo na tem področju. "Ne pomeni ne."

Uresničili smo več kot 90 odstotkov poličnih usmeritev, ki smo jih predstavili leta 2019. Skupaj smo pokazali, da ko je Evropa drzna in združena, tudi nekaj doseže. Ostanimo skupaj in se pripravimo za prihodnost.

Poudarila je, da je letošnje poletje, ki je bilo najtoplejše doslej, bridek opomin, zakaj je evropski zeleni dogovor tako pomemben. Omenila je Grčijo in Italijo, ki so ju najprej prizadeli požari, potem uničujoče poplave. "Ekstremno vreme je ustvarilo kaos in gromozansko škodo, od Slovenije do Bolgarije, prav po vsej Uniji. Znašli smo se v resničnosti vrelega planeta."

Evropski zeleni dogovor je nastal iz potrebe po zaščiti našega planeta, zasnovan pa je bil tudi kot priložnost za to, da bi ohranjali našo prihodnjo blaginjo. "Ta mandat smo začeli z odločitvijo dolgoročne perspektive za uredbo evropskih podnebnih pravil do leta 2050. Podnebno agendo smo preoblikovali v gospodarsko. To je ponudilo jasno usmeritev za inovacije in naložbe." Tako zastavljena strategija je po njenih besedah že kratkoročno pokazala pozitivne učinke. "Evropska industrija je vsak dan pripravljena poganjati ta prehod in tako dokazuje, da posodobitev in razogljičenje lahko gresta z roko v roki." Kot je dejala, EU danes privablja več naložb v čisti vodik kot ZDA in Kitajska skupaj.

74 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij ima premalo delovne sile. Dve tretjini evropskih podjetij išče strokovnjake s področja informatike. Hkrati pa milijoni staršev, večinoma matere, težko usklajujejo službeno in zasebno življenje, ker ne morejo dobiti varstva.

Ursula von der Leyen

Jutri se bo srečala z dansko premierko Mette Frederiksen. "Opravili bomo splavitev prve kontejnerske ladje na čisti metanol, proizveden s sončno energijo. Takšno moč ima odziv Evrope na podnebne spremembe."

Po njenih besedah evropski zeleni dogovor predstavlja okvir za naložbe, dejanske rešitve pa razvijajo ljudje, inženirji. "Ko vstopamo v naslednje obdobje evropskega dogovora, velja isto: še vedno bomo podpirali evropsko industrijo v celotnem obdobju tega prehoda. Na to se lahko zanesejo."

Napovedala je, da bodo od tega meseca dalje organizirali vrsto dialogov z industrijo o čistem prehodu, glavni cilj je podpora vseh sektorjev pri razvoju lastnih poslovnih modelov za razogljičenje industrije. "Prepričani smo, da je ta prehod bistven za prihodnjo konkurenčnost Evrope. Enako gre za ljudi in njihova delovna mesta danes." Napovedala je tudi evropski sveženj o vetrni industriji.

"Prihodnost naše industrije se mora pisati v Evropi, to je naša naloga," je poudarila.

Trije ključni izzivi: pomanjkanje delovne sile, inflacija in olajšanje poslovanja

V prihodnjem letu se bo evropska industrija po besedah von der Leyen spopadla s tremi glavnimi izzivi: pomanjkanjem delovne sile, inflacijo in olajšanjem poslovanja za evropska podjetja.

Evropa se bliža polni zaposlenosti. "74 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij ima premalo delovne sile. Dve tretjini evropskih podjetij išče strokovnjake s področja informatike. Hkrati pa milijoni staršev, večinoma matere, težko usklajujejo službeno in zasebno življenje, ker ne morejo dobiti varstva." Poudarila je, da pomanjkanje delovne sile bistveno zavira konkurenčnost. "Zato moramo izboljšati dostop do trga dela, kar najbolj velja za mlade, za ženske. Hkrati pa potrebujemo kvalificirano migracijsko delovno silo, ker se moramo odzvati na globoko zakoreninjene spremembe v tehnologiji, družbi in strukturi prebivalstva. Za vse to pa bi se morali zanašati na podjetja in sindikate, ki so naši partnerji v pogajanjih." Za drugo leto je napovedala sklic novega vrha socialnih partnerjev v Val Duchesseju, kjer se je pred skoraj 40 leti začel evropski socialni dialog.

Pozvala je tudi k sprejetju pakta o migracijah in azilu.

"Nismo pozabili nepoštenih kitajskih trgovinskih praks"

Dotaknila se je tudi konkurenčnosti. "Naši industriji in tehnološkim podjetjem konkurenca ugaja, to prinaša koristi. Vendar je konkurenca resnična le, če je poštena. Naša podjetja so pogosto izključena s tujih trgov ali pa so žrtve plenilskih praks. Njihove cene pogosto nelojalno znižujejo konkurenti, ki prejemajo ogromne državne subvencije. Nismo pozabili, kako so kitajske nepoštene trgovinske prakse prizadele našo industrijo sončne energije. Številna mlada podjetja so izrinili, inovativna podjetja so morala razglasiti stečaj, nadarjeni posamezniki pa so iskali boljše priložnosti v tujini. Pravičnost je v svetovnem gospodarstvu prav tako zelo pomembna, ker vpliva na življenja ljudi, od nje so odvisne celotne skupnosti."

Nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske banke Maria Draghija je pooblastila za pripravo poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti.

Še letos bodo sklicali prvo srečanje kluba za kritične surovine. "Številni so preveč odvisni od enega samega dobavitelja kritičnih surovin, drugi, od Latinske Amerike do Afrike, pa želijo, upravičeno, razviti lokalno industrijo za predelavo in rafinerijo, ne pa da samo pošiljajo svoje vire v tujino."

Napovedala je nadaljnje spodbujanje odprto in pravično trgovino. "Doslej smo sklenili sporazum o prosti trgovini s Čilom, Novo Zelandijo, Kenijo, do konca leta naj bi končali pogajanja z Mehiko, Avstralijo in Mercosurjem, potem pa še z Indijo in Indonezijo."

Komisija bo izvedla protisubvencijsko preiskavo kitajskih električnih vozil

Izpostavila je industrijo električnih vozil, za katero je dejala, da je ključna panoga za čisto gospodarstvo, ki ima velik potencial za Evropo. "Svetovne trge preplavljajo cenejši kitajski avtomobili, njihova cena je umetno nizka, kar omogočajo ogromne državne subvencije. To izkrivlja naš trg."

Kot je napovedala, Evropska komisija začenja protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki prihajajo iz Kitajske. "Evropa je odprta za konkurenco, ne pa za tekmovanje v zniževanju standardov. Braniti se moramo pred nepoštenimi praksami. Hkrati pa moramo ohraniti odprt dialog s Kitajsko."

Dotaknila se je tudi pomembnosti kmetijskega sektorja. "Danes želim izreči spoštovanje našim kmetovalcem. Zahvala jim gre, da nas vsak dan oskrbujejo z zdravo hrano. Neodvisnost v oskrbi s hrano je izjemnega pomena. Kar delajo naši kmetovalci, ni samoumevno, kajti vojna v Ukrajini, podnebne spremembe, vse to oblikuje delo kmetov in njihove dohodkovne razmere. Mi moramo vse to upoštevati." Po njenih besedah je izvedljivo, da gresta kmetijstvo in varstvo okolja z roko v roki, saj je oboje pomembno.

Poziv k odgovorni usmeritvi umetne inteligence

Ena od tem govora je bila tudi digitalna tehnologija, ki dela velika korake naprej. Opomnila je, da je splet, ki je bil namenjen predvsem izmenjavi informacij, zdaj tudi polje širjenja lažnih informacij, kar znižuje zaupanje v tehnologijo. V povezavi s tem je Unija postala vodilna na svetu na področju varstva državljanskih pravic v digitalnem svetu. Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih zagotavljata varnejši digitalni prostor in pravičnost, nalagata pa tudi odgovornost velikim tehnološkim podjetjem, kar je velik dosežek, je opomnila predsednica Evropske komisije. "Enako bi moralo veljati tudi za umetno inteligenco. Ta bo gotovo izboljšala zdravstveno oskrbo, povečala produktivnost, obravnavala podnebne spremembe, vendar pa pri tem ne smemo podcenjevati resnih groženj, ki prihajajo od umetne inteligence. Na stotine razvijalcev, akademikov nas je pred kratkim posvarilo, "da bi moralo biti zmanjšanje tveganja zaradi umetne inteligence globalna prioriteta poleg drugih družbenih tveganj, kot so pandemije in jedrska vojna."" Pozvala je k odgovorni usmeritvi umetne inteligence, kjer mora imeti Evropa skupaj s partnerji vodilno vlogo pri oblikovanju novega svetovnega okvira za umetno inteligenco na treh stebrih: varovala, upravljanje in usmerjanje inovacij.

V govoru je izrazila tudi sočutje z Marokom in Libijo, ki sta v zadnjih dneh doživela hudi naravni nesreči, in spregovorila o širši geopolitični sliki v Afriki.

V svojem govoru je velik poudarek namenila tudi vojni v Ukrajini, še posebej se je poklonila ubiti pisateljici Viktoriji Amelini. "Ukrajini bomo stali ob rami na vsakem koraku, dokler bo to potrebno," je zagotovila. Predlog Evropske komisije je, da bi Ukrajini v prihodnjih štirih letih namenili dodatnih 50 milijard za izvedbo reform in naložbe.

Spregovorila je tudi o pogodbah EU-ja, kot je dejala, ocenjuje, da jih pred širitvijo EU-ja ni treba spreminjati. "Za nadaljevanje širitve ne moremo in ne bi smeli čakati na spremembo pogodbe. Unija je lahko na širitev pripravljena hitreje, to pomeni, da je treba praktično odgovoriti na vprašanje, kako bo Unija delovala v praksi z več kot 30 državami članicami." Kot je dejala, se je ob vsaki širitvi izkazalo, da so se tisti, ki so napovedovali, da se bo s širitvijo zmanjšala učinkovitost, motili. V govoru je tudi zagotovila, da je prihodnost Ukrajine, Moldavije in držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji.

Mešani odzivi na govor

EU je v tem mandatu glede ključnih izzivov sprejemal prave odločitve, so danes po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu ocenili v političnih skupinah EPP, S&D in Renew. "Skupaj smo močnejši, to je sporočilo, ki ga moramo predati Evropejcem," je v nagovoru poslancem dejal vodja največje skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Manfred Weber. Dodal je, da mora EU poslušati ljudi, ne pa jim pridigati. Zavzel se je tudi za več inovacij, zelena delovna mesta za Evropejce in pozdravil nov zeleni dogovor. Glede migracij je poudaril, da Evropa danes sprejema več migrantov kot kadar koli v zgodovini. "Na naših zunanjih mejah pa se moramo odločiti, kdo lahko vstopi in kdo ne," je dejal.
Kot enega večjih izzivov EU-ja je ukvarjanje z migracijami izpostavila tudi vodja levosredinske politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Iratxe Garcia Perez in se zavzela za sprejetje pakta o azilu in migracijah. EU ne sme dvigniti rok od boja za socialno pravičnost, je dejala Garcia Perez in med prioritetami naštela pospešitev zelenega prehoda, načrt reindustrializacije in reformo trga električne energije.

EU mora pri vprašanju migracij najti vzdržno rešitev, pa je ocenil Stephane Sejourne iz liberalne politične skupine Renew, ki je bil kritičen do stanja demokracije v nekaterih članicah. "Evropa se mora odzvati na obupane pozive poljskih sodnikov, madžarskih sodnikov, neodvisnega tiska in civilne družbe v stiski," je poudaril in dejal, da se mora EU upreti "orbanizaciji Evrope". "Demokracije redko umrejo zaradi zunanjih groženj, pogosto pa zaradi notranjih," je sklenil. V politični skupini Zelenih med ključnimi prioritetami vidijo zajezitev podnebnih sprememb. Kot je dejal Philippe Lamberts, pri vprašanju migracij ne deli optimizma von der Leyen. EU pa ima po njegovih besedah dolžnost in odgovornost, celo nujo, da sprejme migrante.

Antoni Ryszard Legutko iz politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je ocenil, da EU nikakor ni v boljšem stanju kot pred 20 leti, saj se spoprijema z več nestabilnosti, konflikti in negotovostjo, pa tudi z inflacijo, grožnjo recesije in neuspešno migracijsko politiko. Von der Leyen je očital, da je aktualna sestava komisije pravno državo spremenila v karikaturo, EU pa da postaja stroj, ki se vmešava v politike nacionalnih vlad, ki ji niso pogodu.

Ostri do von der Leyen so bili tudi poslanci iz vrst skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) ter Levice. Marco Zanni (ID) je tako predsedničin govor ocenil za "kampanjo za vnovičen mandat". EU, tudi pri vprašanju migracij, po njegovih besedah potrebuje manj ideologije in več pragmatizma. Martin Schirdewan (Levica) pa je von der Leyen očital, da je v svojem govoru pozabila na položaj zaposlenih v EU-ju, ki je po njegovih besedah vse slabši. Von der Leyen Evropejcem obljublja "vse, kar je pod soncem, resničnost pa je povsem drugačna", je opozoril. (vir: STA)

Evropska komisija bo začela preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila